Niko Mihelič | (foto: Nataša Ličen )
Niko Mihelič: Hitrosti so pri nas nelogične. Na kaj smo pozorni? Le kje je radar.
Svetovalnica Nataša Ličen
Bistvo prometa je pretočnost. O varnosti v prometu smo se pogovarjali z Nikom Miheličem, inovatorjem in poznavalcem hitrega športa ter avtomobilizma, ki ostajata njegovi poglavitni zanimanji. Zaposlen je bil tudi na Agenciji za varnost prometa in tem vsebinam ostaja predan tudi po upokojitvi.
Prepoznavni glas, ki ga povezujemo z dolgoletnimi komentarji Formule 1. Pravi, dokler bo zaznaval dogajanje okoli sebe, bo tako. Zaradi dveh vzrokov, prvi je, ker mu je šport zelo pri srcu.
Nika Miheliča smo na temo varne vožnje gostili v Svetovalnici tudi ob povečanem prometu med prazniki ter potovanjih ob prvomajskih dopustovanjih.
»Šport je zelo pošten, športnik mora biti pripravljen ob določeni uri in datumu na srečanje z ostalimi tekmeci, na vrhu zmagovalnega odra pa je praktično prostor le za enega. Zahteva priprave in ne moreš preložiti tekmovanja, ter reči, ne bom danes, bom tekmoval raje drugič. Koliko ljudi se ukvarja z določeno športno panogo. To kar dosegajo nekateri športniki, ki prihajajo iz dvo milijonskega naroda, kot je Slovenija, pa zmagujejo, navdušujejo, je nepredstavljivo. Poglejmo samo Tima Gajserja ali v košarki Luko Dončiča. Šport je veliko bolj pomemben v družbi, kot se zdi. Morali bi imeti športno ministrstvo, kjer bi skrbeli za razvoj mladih.«
Bencinski športi in plavanje so edine panoge neposredno povezane z našimi življenji. Vozimo se vsi. Če bi bilo znanje o vožnji, kakršnega imajo poklicni vozniki, bolj prisotno med nami, bi bili vsi varnejši.
Več zavednja o varni vožnji
»Za volanom je premalo zavedanja o varni vožnji, bolj bi se morali vesti kot poklicni vozniki. Ko sem se v času svojega dela pri Agenciji za varnost prometa pogovarjal s taksisti, kdaj so šli nazadnje za pogrebom svojega kolege, ki je izgubil življenje med službeno vožnjo?, se nihče ne spomni takšnega primera. Zanimiv predlog pred leti, v Italiji mislim je bil, da bi na avtocesti dvignili omejitev hitrosti na 160 kilometrov na uro.
Vožnja po avtocesti pri stotridesetih kilometrih hitrosti na uro uspava.
"Ni ovinkov, ni zaviranja in človek hitro začne razmišljati kaj drugega. V lepem vremenu, ob odlični vidljivosti, hitro izgubimo fokus in zgodi se nesreča. Avtocesta pri današnjih tehnično izpopolnjenih avtomobilih omogoča varno vožnjo pri hitrosti dvesto kilometrov na uro. Hitrost je eno, drugo pa gostota prometa in kaj se v njem dogaja.«
Promet so ceste, vozila in ljudje. Boljše kot so ceste bolj lahko uspavajo človeka. Torej, slaba cesta ni tako velik problem, ker se moramo voziti počasneje. Bistven je človek.
»Pri vsaki nesreči je človek naredil nekaj narobe, skoraj ne gre več za tehnične napake. Moje stališče je jasno, marsikomu ne bo všeč, z razvojem prihajamo do avtomobilov, ki naj bi nas vozili sami. Kdor noče voziti in ne mara upravljati vozila, naj gre s taksijem, uporablja vlak, se usede na avtobus in bo najbolj varen, pa še bral bo lahko med vožnjo. Veliko bolj zagovarjam prisotnost in zavest človeka, in kaj lahko človek naredi v prometu.
Velika prednost pešca
Govorimo, da je v prometu najbolj ogrožen pešec. Pa veste kakšna je njegova prednost pred vso tehniko? Ima najkrajšo zavorno pot od vseh udeležencev v prometu. Samo pomislim in se ustavim. Če bi se tega zavedali na prehodu za pešce ne bi bilo nobene žrtve.
»Bolj bi morali priporočati, kaj je najbolj varno, recimo avtomatski menjalnik je osnova. Veliko je prostora za spremembe, ki ne stanejo veliko. Takoj so uresničljivo, bi pa korenito pripomogli k varnosti. Na cestah bi morali označiti robove cest, ob slabem vremenu imamo pogled le na srednjo črto, ker zunanjega roba svojega cestnega pasu ne vidimo dobro. Za motoriste bi morali uvesti posebne prometne znake, dodatno poudariti nevarnejše odseke cest, jih obarvati s »florestenčno« barvo. Motor ima le dve kolesi in zato so motoristi ranljivejši.
Pri motorju je vsaka napaka padec.
"Moje mišljenje je, da bi moral vsak otrok že od vrtca naprej, še pred vstopom v šolo, poznati vse prometne znake. Se zavedati, da je prehod za pešce edini prostor, kjer greš lahko čez cesto. Ampak bi moral biti izenačen z znakom stop. Ko prideš do prehoda, poglej levo in desno, če vidiš vozilo, ki se približuje z nezmanjšano hitrostjo, nujno počakaj! Sekunda, dve in stvari se spremenijo.
Po televiziji gledamo kuharske oddaje, zakaj ne bi redno gledali nasvetov za varnejšo vožnjo?
Več je treba tovrstnih poudarkov, govorjenja, kaj je promet, varnost v prometu, kako bi to znanje izboljšali, več zavedanja, ko sedemo za volan, da se vsi, tudi pri družinski vožnji, začnimo vesti kot poklicni vozniki. Naše življenje neprestano obremenjujejo zvoki. Med vožnjo, če ste nervozni, vam gre kaj na živce, ugasnite radio in videli boste, koliko več boste v naslednjih sekundah zaznavali, tudi iz okolice, slišali in videli več.«
Kolesarji in pešci, bodite vidni in ne oblačite se v temne barve.
Kolo opremite spredaj z belo lučjo, zadaj z rdečo. Če slednja utripa, še toliko bolje. »Po televiziji gledamo kuharske oddaje, zakaj ne bi redno gledali nasvetov za varnejšo vožnjo? Imam recept kako spraviti alkohol iz ceste z nič stroški. Kaj ko bi zavarovalnice vpeljale žeton za taksi, dobili bi ga na gostilniških pultih. Koliko znanja in študij je bilo narejenih, da vinjeni niso za na cesto. Koliko stane zavarovalnice poplačilo stroškov ob nesrečah, zdravstvo poznejša zdravljenja in rehabilitacija?, veliko cenejša je preventiva in že omenjeni žetoni.«
Pešci in kolesarji se morajo zavedati, da so slabo vidni. Posebej v sončnem vremenu, ko zapeljemo v senco, lahko hitro spregledamo kolesarja.
Cilj 0.0 je uresničljiv
»Po svetu je popolnoma normalno, da obstajajo poligoni za izboljšanje tehničnega znanja, manjka steza na kateri bi se lahko srečali s hitrostmi v varnem okolju. Potrebovali bi tudi poligon za terenska vozila, za traktorje. Prizadevam si že vrsto let tudi za dirkališče, ko bi šel lahko z avtomobilom na »pisto«, se srečal s hitrostjo, uporabljal bi se za šport, da se ljudje ne bi srečevali s hitrostjo le na avtocestah, ampak tudi na stezah v varnem okolju. Lahko bi najeli avto, inštruktorja. Vse vezano na varnost. Cilj bi moral biti, da noben Slovenec ne bi bil oddaljen od varnega poligona več kot petdeset kilometrov.«
