Cestnik: Kako je lisica kmetom KUL-a odnesla kokoške in kaj mora razmisliti tudi Janez Janša …

Spoznanje več | 26.04.2022, 10:29 Rok Mihevc

Dan po volitvah smo tudi v oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" pokomentirali in analizirali rezultate. Mag. p. Branko Cestnik je odkril kar nekaj dobrih novic, omenili pa smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih politikov, kako je očitno v vsako hišo segel POP TV in kako se mora nad rezultatom zamisliti tudi predsednik gospodarsko uspešne vlade Janez Janša. Oddajo, v katero je poklicalo kar nekaj poslušalcev, je vodil Jože Bartolj.

Ljudje so le prišli na volišča

Ena večjih dobrih novic je gotovo visoka volilna udeležba. To je dobro za demokracijo, je ugotavljal p. Cestnik. »Morda sta res epidemija in vojna pripomogli, da se ljudje bolj zavedamo, da morajo države delovati, da morajo delovati dobro in da lahko mi kot volivci prispevamo k dobremu delovanju. To je pripomoglo k skoraj 70 odstotni volilni udeležbi po obdobju, ko je bila ta nekaj čez polovico, na Štajerskem celo nižje. Ljudje so le prišli na volišča.«

Posnetek celotne oddaje je na voljo tukaj.

Parlament se je očistil zlasti izsiljevalskih strank

Kot dobro novico Cestnik vidi tudi izvolitev samo petih strank v parlament, saj da se je parlament malo očistil zlasti izsiljevalskih strank, ki niso potrebovale močnih programov in močnih voditeljev. »Dovolj je bilo nekaj poslancev, ki so pogojevali tako vlado kot opozicijo. Tudi nekatere stranke, ki so se v zadnjem obdobju precej ideološko radikalizirale, so ogromno izgubile, se razpolovile ali celo šle ven. Tudi nacionalisti so izpadli in Levica, ta neokomunistična smer je prepolovljena.« To so po njegovem mnenju dobri znaki, da se je parlament malo bolj vendarle skoncentriral na sredino in tudi malo bolj stabiliziral.

Kaj je imel Golob? Karizmo in strateško podoro medijev. V vsako hišo je segel POP TV.

Samožrtvovanje »ta malih«, da so pojačali »ta velike«

Pomemben vidik tokratnih volitev je tudi ponoven poraz anket javnega mnenja. Postavlja se vprašanje, ali so bile te bolj namenjene ustvarjanju javnega mnenja kot pa njenemu merjenju? Nekatere so res napovedovale zmago Goloba, a takšnega naskoka ni bilo pričakovati, je razmišljal Cestnik. Meni, da se je naskok verjetno zgodil v zadnjih dneh, da so ljudje začeli razmišljati taktično, kako podpreti enega, da bo zagotovo zmagal, ne glede na ceno, kako bo to poškodovalo druge stranke. »Ko so se prvič dobili Golob in štirje iz KUL-a, ko so se začeli malo tipati, so prišli skupaj, da morajo vse podrediti zmagi nad Janezom Janšo in vlado. Tisti »vse« se je izkazal kot srhljivo usoden. Kaj »vse« so žrtvovali ... male stranke, tudi to, da smo dobili zelo pristranko komercialno televizijo, dobili smo navijaške medije. Vse to spada v tisti »vse«. Samožrtvovanje ta malih, da so pojačali ta velike«.«

Če je toliko ljudi volilo nekoga, ki je novinec na političnem parketu, kaj to sporoča meni kot predstavniku prejšnje gospodarske uspešne vlade? To so vprašanja, ki jih ima pred sabo tudi Janez Janša. Mu želim, da premisli zadeve. Je dober analitik in bo že razumel.

Protest proti vladi Janeza Janše, nesposobnim strančicam in koaliciji KUL

Gre za zanimiv trenutek, ki je malo iracionalen, ima pa tudi svojo logiko, ki jo moramo spoštovati, opozarja naš sogovornik. In to je protestna logika, protest proti zdajšnji vladi Janeza Janše in protest proti prejšnjim nesposobnim strančicam in koaliciji KUL. »Tudi na tradicionalnem podeželju je velik procent odnesel Golob, ne da bi tam vršil kakšno kampanjo. Zgodil se je protestni trenutek proti Janši ali splošnemu političnemu močvirju, ki se je ustvarjalo zadnja leta, ki je bilo po nepotrebnem napeto in nas je vse puščalo s slabim priokusom in so potem glasovali proti. Ta politična klika se mora zamisliti, ti, ki so izpadli iz parlamenta in se danes posipajo s pepelom, zamisliti pa se mora seveda tudi Janez Janša.« In druga razlaga velikega naskoka je v tem, da so ljudje v Golobu začutili mesijanski lik, »ki bo zdajšnjo politiko, tako opozicijsko kot vladno, kaznoval, obenem pa odprl prostor boljši demokraciji, boljšemu obdobju, manj prepirljivi demokraciji in boljšemu počutju v političnem prostoru.

Verjetno tudi Golob ne ve, »kaj ga je utroflo« ...

Je Robert Golob lahko levi populist, »slovenski Vučič«, »madžarski Orban«, glede na velikost podpore? »Da nekdo postane Orban, mora imeti 50 plus. Po številkah je zdaj Golob bližje Orbanovi rešitvi, ker ima tudi svoje ulično krilo, ima svoje skvadriste, ki so že pripravljeni sodelovati z njim. Ti nevladniki so že takoj postali vladniki, sodelujejo z roko v roki. Daleč od tega, da bi Goloba obtoževal slabih namenov, ampak ob taki moči, ki jo dobi en politik, moramo upoštevati, da ga lahko zanese. Ker tudi sam ne ve, če povem po štajersko, »kaj ga je utroflo«. Moramo biti pozorni, da ga ne odnese s pozicije leve sredine v populizem. Ker nekatere njegove prve izjave so že malo populistične. Vsi smo demokrati, vsi volimo in vsi smo nadzorniki demokracije. Tudi tokrat bomo morali opravljati to nadzorniško funkcijo.«

Potem je prišel Golob kot lisica, ki je rekel »zdaj pa odprite kurnike« in tako so kmetje Bratuškova, Šarec, Fajonova, Mesec pokorno odprli kurnike, da je Golob kot lisica odnesel njihove kokoške, namesto, da bi ga spodile z dvorišča v smislu »kdo pa si ti, kaj bi rad, tu smo mi ..

Pokroviteljski kolesarji, delovni gospodarstveniki, revolucionarni nevladniki, stari strici ...

Ali lahko upamo, da bomo dobili vlado, ki bo vsaj priližno usposobljena za težke evropske in svetovne razmere po pandemiji, v času energetske krize in vojne v soseščini? Vendarle smo dobili na oblast stranko, ki še nima za seboj nobenih rezultatov, gre za skupek ljudi, ki so nabrani z vseh vetrov. Kljub temu Cestnik ugotavlja, da nekaj kadrovskega nabora je, saj imajo nekateri kilometrino v politiki, gospodarstvu in tudi na medijski sceni. »Po drugi strani pa je seveda toliko interesov in različnih skupin, da res ne veš. Že kolesarji se pokroviteljsko obnašajo do te vlade, kot da bi jo oni omogočili in Golob jim da celo prav. Imamo te, ki vemo, da znajo biti anarholevičarski. To je zaskrbljujoče. Potem imamo gospodarstvenike, ki trdo delajo in so se prepoznali v Golobovem gibanju. Imamo nevladnike, ki živijo v nekem revolucionarnem duhu, skoraj ekstazi, kako spreminjajo zgodovino skozi uporno držo. Imamo »hardvorkerje«, ki vedo, da kar tako ne pride blaginja in socialna država, če ni trdega dela. Potem imamo seveda zadaj celo paleto starih stricev, od Jankoviča, Kučana, Jamnika, Kosa, Čeferina ... Ta smetana ljubljanske rdeče buržoazije je že položila roko na Golobovo gibanje. To so dejavniki, ki lahko delujejo zelo centrifugalno, če Golob tega ne bo znal skupaj držati. Eno je, da se je ujel ta ljudski moment in je dobil toliko kot je, drugo pa je, da bo konkretne ljudi s konkretnimi interesi znal kontrolirati in jih voditi, ne da bodo oni vodili njega.«

Kmetje KUL-a z dvorišča niso spodili lisice ...

V oddaji smo se dotaknili tudi konec političnih karier nekaterih velikih, Šarca, Bratuškove, Židana, Moderndorferja ... Cestnik meni, da so bili odstavljeni tudi po lastni krivdi, saj, ko se je pojavil Golob, so sklonili glave. »Bili so kot kmetje, ki imajo svoje kurnike, potem je prišel Golob kot lisica, ki je rekel »zdaj pa odprite kurnike« in tako so kmetje Bratuškova, Šarec, Fajonova, Mesec pokorno odprli kurnike, da je Golob kot lisica odnesel njihove kokoške, namesto, da bi ga spodile z dvorišča v smislu »kdo pa si ti, kaj bi rad, tu smo mi ...«. Niso premogli te suverenosti, ko je nastopil on. To je zanimiv moment, kot da bi jih hipnotiziral ali pa kot da bi se ustrašili tistega, ki ga je poslal prednje. Kazen je prišla, zdaj so zunaj parlamenta ali so komaj notri. Niso se znali postaviti zase, za svojo strankarsko strukturo, ki so jo gradili desetletja. Npr. SD-ja, ki ima toliko kilometrine, niso znali ubraniti, ampak so ga odprli, da si je novi prišlek vzel toliko volivcev, kolikor je potreboval.«