Maja Jug Hartman | (foto: Rok Mihevc)
Maja Jug Hartman: Knjiga je trenutno v kar dobri kondiciji. Bila je že v slabši, toda …
Pozitiva Nataša Ličen
O pomenu knjige moramo neprestano govoriti in še bolj poudarjati njen pomen, posebej potencialnemu bralcu, otroku, za katerega je zelo dragoceno, če se seznanja najprej s slikanicami, knjigami, preden se z ekrani. Rečeno je bilo, s prihodom digitalizacije bo knjiga prešla. Kje smo z bralno kulturo? Pogovarjali smo se z Majo Jug Hartman, urednico in ustanoviteljico Založbe Hart, pri kateri je lani izšla na več kot sedemsto straneh in v štirih knjigah obsežna zbirka o gastronomiji Slovenije.
Naravoslovje je bogat vir v Sloveniji. Na tem področju se marsikaj odkriva in je treba oživiti, prenoviti. Vsako leto se pokaže kakšna tematika, ki je še nismo pokrili, tudi na področju zgodovine ali etnologije, kjer so določene stvari vredne obnovitve.
»Po zaslugi številnih prizadevanj raznih društev, projekta bralne značke, knjižnic, prireditev, založnikov smo preko različnih projektov združeni v še večjem poudarku o pomenu knjig. Kar nekaj povratnih informacij je bilo, da so si nekateri po zaslugi bonov lahko privoščili knjige, ki bi si jih sicer težje. Marsikaj je bilo mogoče kupiti na ta račun. Saj to ni samo zato, ker bone pač imamo in jih je treba nekako porabiti, ampak je bil namen tudi kupiti knjigo za dar komu. S tem nikoli ne zgrešimo. Knjiga redko žalostno konča, vedno ima kupce in bralce, treba pa je poznati okus nekoga, da mu lahko kupimo zanj pravo knjigo.«
Knjiga je ohranila spoštovanje. Včasih je imela predznak privilegija, koliko truda je bilo vloženega, da je danes dosegljiva vsem.
»V svetu knjige sem že več kot četrt stoletja, delovala sem v različnih založbah in leta 2011 ustanovila svojo, kjer nadaljujemo s poslanstvom iz mojih prejšnjih let, z izdajami izobraževalne, stvarne literature in v zadnjih letih z velikim poudarkom na kulturni in naravni dediščnini Slovenije, kjer sodelujemo s priznanimi pisci, vrhunskimi avtorji, za katere že vnaprej vemo, da bodo na podlagi svojih izkušenj pripravili dobro vsebino, literaturo, knjigo. Seveda preverimo na trgu, česa še ni.«
Knjige so zatočišče, tudi navdih.
Pogovarjali smo se v Oddaji od slike do besede.
»Že pregovorno založniki rečemo, da nam kot gospodarski družbi ne gre dobro. Toda preživeli smo z žilico za izbor, za pripravljanje takšnih izdaj, ki so z nami živele in preživele. V veliko veselje nam je, če lahko nek naslov, kakšno izdajo, ki smo jo pripravljali pred dvajsetimi leti, še lahko obnovimo, prenovimo, izdamo, osvežimo in je še vedno aktualna, kar pomeni, da je knjiga preživela toliko časa, da je še povpraševanje po njej. Vodilo založnikov je poiskati takšne naslove, ki jih bralci potrebujejo in posegajo po njih. Založniki smo prilagodljivi, iščemo in najdemo teme, ki so zanimive, tako gremo naprej.
Knjig je veliko, zato je odgovornost tudi na bralcih, po katerih knjigah posegamo.
"Najbolj skrb vzbujajoče je, da nikoli ne bomo mogli prebrati vseh naslovov, jih niti ne moremo poznati. Težka je odločitev izbire. Ko smo začeli z založništvom se je tiskalo do desettisoč izvodov, celo do štiridesetisoč. Spominjam se, da smo rekli pod štiritisoč izvodov ne moremo, ker knjiga ne bo imela ekonomskega predznaka. Danes pa so naklade nizke, pettisoč je že kar lepa številka. Torej naklada, ki se tudi proda. Nočna mora založnika je, če knjiga obleži v skladišču.«
Pomembno je, da so knjige v knjižnicah, v izobraževanju, da se krog širi, kolikor je možno. So pa danes resnično bolj butične izdaje.
»V naravoslovju je v zadnjih letih izšlo kar trideset naslovov prof. dr. Barbare Bajd, ki je naša nosilna avtorica. Napisala je med drugimi tudi knjigo o Kranjski sivki, naši avtohtoni čebeli. Je profesorica in njena velika prednost je, da kot znanstvenica in pedagoginja zna na jasen in jedrnat način napisati knjigo primerno za otroke, mladino kot za odrasle.
S knjigo si ustvarjamo nove svetove, vsakič se česa naučiš, temu ne ubežiš.
Naš ponos je seveda tudi kulturna dediščina in gastronomija, od slovenske potice, štrukljev, do bogastva okusov naših pokrajin, izpod peresa dr. Janeza Bogataja. Velik obseg, ki opisuje štiristotrideset jedi in pijač. Gre za jedi, ki so jih včasih in jih še vedno pripravljamo. So na nek način navdih sodobni gastronomiji in za vzdrževanje kulturne kulinarične dediščine iz preteklosti, preglednica vsega kar imamo. Štiri knjige so tudi namenjene predstavitvi slovenske gastronomije naslednje leto, 2023 na frankfurtskem knjižnem sejmu, ko je Slovenija izbrana za častno gostjo.«
