Nadškof Zore daroval sveto mašo za žrtve covida-19 in žrtve vojne v Ukrajini
| 07.04.2022, 10:28 Alen Salihović
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za vse žrtve epidemije Covid-19 in žrtve vojne agresije v Ukrajini. Pri tem je poudaril, da smo se pri boju z virusom vsi postavili na stran človeka in dobrobit vseh. V primeru vojne je podoba drugačna.
»Letos se je osnovnemu postnemu namenu pridružila še naša molitev za Ukrajino. Dober teden dni pred začetkom postnega časa, natančneje 24. februarja je ruska vojska napadla Ukrajino. Svet je onemel. Ljudje so osupli gledali posnetke in poročila o porušenih stanovanjskih soseskah, o raketiranih šolah, bolnišnicah in otroških vrtcih. Čez meje Ukrajine so se na Zahod, predvsem na Poljsko, začele valiti kolone beguncev. Predvsem mame z otroki in starejši ljudje. Možje so ostali doma, da branijo domovino, ki je napadena. Poslavljali so se zelo težko. Morda je bil tisti trenutek zadnji pogled v oči, zadnji objem, zadnja bližina. Usoda posameznika v vojni je nepredvidljiva. Nihče nima zagotovljenega preživetja, nihče nima zagotovljene prihodnosti. Pri tej sveti maši molimo za žrtve tako pandemije kakor vojaške agresije na Ukrajino. Ko govorimo o žrtvah, navadno pomislimo na mrtve; na tiste, ki so umrli zaradi okužbe z virusom, in na tiste, ki so umrli zaradi vojnega nasilja,« je povedal nadškof Zore.
Nagovor nadškofa msgr. Stanislava Zoreta OFM pri maši za žrtve epidemije Covid-19 in za mir v Ukrajini:https://t.co/pvMYUh9R9U
— Stanislav Zore (@NadskofZore) April 6, 2022
Nadaljeval je, da ko molimo za žrtve, ne smemo pozabiti tudi tistih, ki ostajajo. »Tistih, ki jim virusna bolezen ni vzela življenja, pa je globoko zaznamovala njihove duše; pa tudi tistih, ki zaradi divjanja vojne morda ne bodo nikoli več mogli nehati jokati in žalovati. Še huje pa je, če zaradi tega, kar so doživeli, ne bodo mogli nikoli več brez sovraštva pogledati pripadnikov tistega naroda, od katerega so doživeli nasilje.«
Pridigo je sklenil z besedami: »Zato tudi mi danes molimo dobrega Boga in ga prosimo za vse tiste, ki jih tepta nasilje ter jim hoče vzeti svobodo in dostojanstvo, naj jim da moči in poguma za zvestobo. Naj jim da poguma, da bo do znali reči ne krivičnim zahtevam in obtožbam, in da bodo istočasno znali tudi reči ne sovraštvu, ki se bo skušalo priplaziti v njihova srca. Gospod, pomagaj jim moliti, odpuščati in zaupati. Naj to premišljevanje končam z besedami predsednika poljske škofovske konference Stanislava Gądeckega, ki jih je 2. marca zaradi vdora v Ukrajino napisal moskovskemu patriarhu Kirilu: »Vsi smo bratje; tudi zaradi tega vsako nesrečo ukrajinskega ali ruskega ljudstva dojemamo kot svojo. Zato z vsem srcem molimo za mir v Ukrajini. Da pa naše molitve ne bi imeli za hinavsko, jo morajo spremljati dejanja.««