1. predvolilno soočenje: Koliko spolov imamo?

Slovenija | 30.03.2022, 18:39 Marta Jerebič Alen Salihović Tanja Dominko

Na Radiu Ognjišče ste lahko prisluhnili prvemu predvolilnemu soočenju. Pripravili smo ga skupaj s portalom Domovina.je. V uro in pol trajajoči razpravi smo odprli vprašanja, ki se jih drugi mediji večinoma ne lotijo. Predstavniki povabljenih strank so odgovarjali na vprašanja s področij demografije, oskrbe starejših, migracij, varnosti, obrambe in vojne v Ukrajini. Skušali smo kar najbolj verodostojno prenesti stališča strank volivcem, da se boste lahko odločili za tiste, ki bodo najbolje zastopali vaše vrednote.

Na soočenju so sodelovali Jože Tanko (Slovenska demokratska stranka), Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Monika Gregorčič (Povežimo Slovenijo), Jožef Horvat (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Samo Bevk (Socialni demokrati), Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) in Dejan Podgoršek (Naša Dežela).

Stranke z različnimi prijemi za rešitev demografske zime!

Reševanje demografske zime je izrazito dolgoročno vprašanje, ki zadeva več mandatov. Vodjo poslanske skupine NSi Jožefa Horvata, ki v aktualni vladi vodi to področje, smo vprašali, kako velik problem je za njih demografska zima in kako jo naslavljajo. »Pred dobrimi 30. leti smo dobili Slovenke in Slovenci svojo nacionalno državo. Če želimo to državo tudi ohraniti kot nacionalno državo, potem je prav demografsko vprašanje eno ključnih političnih vprašanj. Po naši oceni je izjemnega pomena usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Pravo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja vodi v zdravo družbo in to si tudi želimo. V teh dveh letih, ko je praktično vsak dan politiko zaposlovala epidemija, smo sprejeli kar nekaj ukrepov, kjer smo spodbujali družino, družinske politike, velike družine, ključno pa je spoznanje, da edina služba, v kateri je oseba nenadomestljiva, je starševstvo. In to je razpravah naše vodilo naš slogan, kako bomo ravnali tudi v prihodnje,« je povedal Horvat.

V preteklih vladah so resor družine večinoma vodili Socialni demokrati, zato samo poslanca Sama Bevka vprašali, kako gleda na ta problem ter tudi kaj so že naredili za njegovo rešitev. »To je res velik problem. Naša družba se stara, ne samo Slovenija, tudi Evropa je že počasi na tem trendu ali pa še hujšem, kot je naša država. Menim, da je predvsem potrebno zagotoviti ustrezne pogoje, varno zaposlitev, zaposlitev za nedoločen čas, če je le mogoče umakniti prekarnost iz vsakdanjega življenja. Potem je tukaj zelo pomembno za mlado generacijo, da se zgradijo stanovanja, in to ne za trg, pač pa najemna stanovanja. Tako imamo Socialni demokrati v svojem programu izgradnjo deset tisoč najemnih stanovanj, to je velik projekt, jaz verjamem, da bo vlada temu prisluhnila,« pravi Bevk.

Da je demografija v Sloveniji velik problem, se zaveda tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. »Podpirali bomo vse ukrepe, ki so namenjeni družinski politiki tako kot do sedaj. Menim, da je pri tem potrebno vlagati predvsem v razvoj lastne družine. Ne da delamo na tem, da prihaja do priseljevanja, pogoji za mlade so eden od pogojev in tukaj mislim, da je potrebno uskladiti šolski sistem, tako da bomo imeli čimbolj prilagojenega potrebam dela. To, kar je povezano s priseljevanjem, ima tudi druge probleme. Saldo, najbrž znanja, ki se odlije, in tistega, ki se prelije, je nenegativen za Slovenijo in zato moramo predvsem delati na lastnih družinah, na lastnem kadru in lastnem prebivalstvu,« je dejal Tanko.

Ker je vlado vodila tudi stranka LMŠ, smo poslanko Jerco Korče vprašali, katere ukrepe za rešitev demografske zime so predlagali in katere želijo naslavljati v prihodnje. »Res je to velik problem družbe, se je pa treba zavedati, da je to problem v vseh razvitih državah. Bolj kot je država razvita, temu primerno se tudi ženske kasneje odločajo za otroke, študirajo in podobno,« je poudarila Korče in tudi sama opozorila na netipične oblike dela. »Država naj poskrbi za primerno okolje, tudi varnost je ena izmed vrednot, ki spodbujajo višjo rodnost, na drugi strani pa seveda moramo spoštovati, da je odločanje za otroke in kdaj bo nekdo imel otroka, vendarle svobodna odločitev posameznika.«

Gibanje svoboda je na vprašalnik Domovine odgovorila, da je povsem nenaklonjena vzpodbujanju velikih družin, nenaklonjena pa tudi priseljevanju. Zato smo Terezo Novak vprašali, kako velik problem je za njih demografska zima? »To je izziv sodobnega časa, ne zgolj Slovenije in treba se je lotiti kompleksno reševanje demografskega neravnovesja. Mislim, da ne bomo v kratkem času z pospeševanjem rojstev kaj veliko naredili na tem področju, je pa vsekakor pomembno, da ustvarjamo pogoje, kjer se mladi ljudje lahko odločajo za družine. Pri tem so gotovo primerna stanovanja, da se lahko mladi ljudje osamosvojijo, primerna družbena klima, ki spodbuja sodelovanje med ljudmi, da bo v taki družbi prijetno ustvarjati družino in vzgajati otroke,« je povedala Novak in kot eno od rešitev omenila tudi priseljevanje.

Povežimo Slovenijo je skupek strank, ki so združeni iz zelo različnih vrednostnih, moralnih, pa tudi etičnih načel, zato nas je od poslanke Monike Gregorčič (Konkretno) zanimal, ali imajo jasen odgovor na to vprašanje: »Res je, gibanje je neka združba širokih nazorskih strank z širokimi vsebinskimi, tudi vrednostnimi pogledi na določene teme pa vendar v okviru demografije smo povsem enotni. Gre za to, da je potrebno ustvariti v Sloveniji pogoje, da se bodo mladi kmalu odločali za družine, da se bodo lahko ekonomsko osamosvojili, pa vendar tukaj je potrebno poudariti, ni samo ekonomska podstat tista, ki bo to omogočila, tukaj je spekter veliko širši. Govorimo o potrebnem enakomernem regionalnem razvoju, o potrebi, da se ekonomska in tudi varnost v najširšem pomenu besede zagotovi tudi mamam, ki se želijo še naprej profesionalno vsaj deloma realizirati. Zato fleksibilnejše oblike dela, skrajšani delovni čas in na koncu socialna varnost za celotno družino je pomembna.«

Generalni sekretar stranke Naša dežela Dejan Podgoršek pa je dejal, da je demografije vprašanje in skrb za otroke, mlade, mlajše in starejše, odrasle in starostnike. »Najprej pri otrocih: otroke je potrebno v šoli učiti in jih razbremeniti dela doma to je prva naloga, da razbremenimo starše, da se morajo z otroki učiti doma, in to je že ena ovira. Druga stvar je stanovanjska politika in pa tudi, da mladi lahko neobremenjeno študirajo in jim ni potrebno skrbeti, kje bodo živeli in da bodo breme staršem. Zopet starši so odgovorni oziroma morajo skrbeti tudi za svoje starše. Tukaj seveda smo veseli, da je bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet, vendar pa delo na dolgotrajni oskrbi starostnikov nas še čaka. Seveda, tukaj je še vprašanje dostojnih pokojnin. Ne smemo pa pozabiti na podeželje. Mi nimamo nobene stanovanjske politike, da ohranjamo mlade na podeželju.«

Predstavnike strank smo vprašali tudi, koliko spolov obstaja.

Tereza Novak, Gibanje Svoboda, pravi, da je to odvisno od tega, kako se počutimo. »Jaz tukaj sploh nimam odgovora. Kar se mene tiče in naše stranke, je to stvar posameznika.« Na vprašanje, ali bi morali to vključiti v vzgojno-izobraževalni proces, je izrazila prepričanje, da je treba govoriti o identiteti, tudi spolni identiteti. »Mislim, da je prav, da odpiramo razmišljanje otrok, da se zavedajo, v kakšnem svetu živijo. In to ni nič narobe.«

Jerca Korče, LMŠ, pravi, da je spolov »v svobodni družbi toliko, kolikor se ljudje prepoznavajo v njih. Kajti postaviti se moramo v vlogo človeka ali mladostnika, ki pride v stisko in začuti, da je njegova spolna identiteta drugačna, kot mu je bila družbeno predpisana. Vedno moramo izhajati iz pozicije posameznika, ki se v tistem trenutku znajde v stiski, zato je potrebno v družbi imeti odprt prostor tudi do tega in tudi izobraževati in govoriti o tem.«

Jožef Horvat, NSi, poudarja, da sta spola samo dva, moški in ženski. »Rodimo se kot moški ali kot ženska. V NSi nasprotujemo teoriji spola. Spol ne more biti stvar nekega družbenega dogovora ali kar neka odločitev posameznika, danes tako, jutri drugače.« Pri tem je navedel primer pokojninske zakonodaje v Sloveniji, ki je različna za moške in ženske. »Če je ugodnejša za ženske, potem se lahko nek moški razglasi za žensko in ima boljšo penzijo.«

Monika Gregorčič, Povežimo Slovenijo, pravi, da je narava, biologija, genetika svoje povedala. »Dejstvo je, da se nas velika večina rodi kot moški ali ženska. Obstaja pa ena zelo zelo majhna manjšina ljudi, ki izpadejo iz tega razločevanja. To je treba spoštovati. Te ljudi je treba pravno zaščititi. Ne podpiramo pa teorije spola v smislu, da je odločitev spola lastna družbena odločitev.«

Naša dežela, se pridružuje strankam, ki teorije spola ne podpirajo. »Sta moški in ženska, in tudi zakonska opredelitev je tu jasna, je dejal Dejan Podgoršek. »Absolutno pa to nima veze z identiteto. Če se nekdo osebno identificira drugače, seveda zaradi tega ne sme biti preganjan, tabuiziran itd.«

Samo Bevk, SD, je bil kratek: »Jaz sem za tolerantno in strpno družbo in mislim, da se na tem dela iz muhe slona.«

Jože Tanko, SDS: »Narava pravi, da sta dva spola. Poglejmo človeštvo, poglejmo tudi druge, nižje vrste. Ostalo je pa prinesel razvoj nekih teorij, ki nimajo neke argumentacije ne v stroki ne v praksi.«

O varnosti, Janševem obisku Kijeva in ruskem napadu na Ukrajino

V času vojne za Ukrajino je Slovenija kot članica Evropske unije in NATA aktivno sodelovala v pogovorih o sankcijah zoper Rusijo. Premier Janez Janša je naredil še korak dlje in postal del delegacije, ki je odpotovala v Ukrajino in se sestala s tamkajšnjim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ta tema je bila večkrat izpostavljena v soočenjih, tudi na Radiu Ognjišče je nismo obšli. 

Poslanec SDS Jože Tanko je na vprašanje, kaj je ta pot prinesla, odgovoril: »Mislim, da je naš predsednik vlade že pred potjo v Kijev na diplomatski ravni dosegel to, da se je Evropska unija poenotila v stališču do ruske agresije. Ta obisk je dodatno pripomogel, da so Ukrajinci dobili občutek, da niso zapuščeni, sami, zapostavljeni in da bo prišla evropska pomoč. Tudi mi smo se osamosvajali, pa takrat take diplomatske podpore  ni bilo. Mislim, da je ta poteza naredila izredno močan vtis na evropsko politiko, Evropska unija ji sledi in upam, da se bo vojna čim prej končala v korist Ukrajincev.«

Poslanec SD Samo Bevk je o premierovi poti dejal, da je bilo »to pogumno dejanje. A v bistvu je bilo tudi enostransko, saj ni imelo mandata Evropske unije. Naš uradni veleposlanik je na meji na Poljskem blizu meje, kjer so vsi ostali veleposlaniki, če pa si je predsednik Janša zaželel svojega odposlanca v Kijevu, je prav, če je bil tako pogumen, da je šel tja, kajti prav gotovo s tem lahko ogrozi svoje življenje. Bi pa glede ukrajinske krize dejal, da pričakujem večjo vlogo Združenih narodov. Na zaprti seji odbora za obrambo in zunanjo politiko sem predlagal, da se skliče Generalna skupščina OZN, to je bilo res storjeno in nisem še videl tako enotne obsodbe neke agresije, kajti kar 141 držav je glasovalo za obsodbo, le pet proti.«

Jerca Korče, poslanka LMŠ, je ob vprašanju, če bi stranka tudi tokrat iniciativo na mednarodnem parketu prepuščala drugim, kot je strankin predsednik Marjan Šarec to počel v času vodenja vlade, odgovorila: »Slovenija je članica NATA in EU, kar pomeni, da smo v zvezi držav, kar pomeni, da vsako soliranje lahko pomeni ... ne bom rekla, da kaj dobrega. Zato je pomembno, da se zadeve uskladijo v tišini. Zbujanje občutka, ki ga ima velik delež Slovencev, je, da stisko, vojno izrablja za  notranjepolitične boje. To ni dobro. Včasih je dobro stopiti korak nazaj in narediti svojo vlogo na humanitarnem področju. Želela bi si, da več časa posvečamo temu delu.« Na podvprašanje, če je bil potem tudi obisk francoskega predsednika Macrona v Rusiji nabiranje političnih točk, je Korčetova odgovorila: »Primerjati Macrona z Janezom Janšo je neresno. Ker Macron v diplomaciji med Rusijo in Ukrajino igra veliko večjo vlogo.«

Koliko je pomembna Slovenska vojska za gibanje Svoboda? Kandidatka Tereza Novak je odgovorila: »Slovenija je članica Evropske unije in zveze NATO, je prav, da v tem članstvu sodelujemo. Če nas je kaj ta vojna naučila, je to, da mir ni nekaj samoumevnega in verjetno smo zdaj potisnjeni v situacijo, ko se moramo braniti tudi z orožjem. Po vsej verjetnosti se bo Evropa zdaj malo bolj oboroževala, ampak ne smemo pozabiti, da ko govorimo o varnosti, je ne bomo dosegli z orožjem. Bolj pomembno je, da se vlaga v spoštovanje človekovih pravic, mirno reševanje sporov. Situacija terja delovanje zavez, v katerih smo, to pa je tudi to.«

Monika Gregorčič, poslanka Konkretno, ki kandidira na listi Povežimo Slovenijo, je dejala, da se »svobodo in varnost lahko brani z orožjem, če so okoliščine take. Vrnitev začasnega odpravnika poslov v Kijev je pozitiven signal, da se je po umiku večine veleposlanikov poleg poljskega vrnil tudi slovenski predstavnik. To je izjemna podpora Ukrajini, ne le moralna, tudi politična. Vemo, da poteka tudi informacijska vojna, zato bo ta odpravnik poslov lahko posredoval pomembne informacije ne le doma, pač pa tudi na ravni unije, prav tako bo pomemben za koordinacijo humanitarne pomoči, koridorjev in preskrbe.«

Dejan Podgoršek, kandidat stranke Naša dežela: »Ukrajinski veleposlanik je takrat, ko so naši mladi člani zbrali 3 tisoč evrov in jih darovali Ukrajincem, poudaril, da to ni kriza, ampak je vojna. Slovenci moramo biti bolj samozavestni, smo del Evropske unije, zato ni nujno, da moramo samo čakati. Naša dežela absolutno podpira tovrstne progresivne akcije, tudi Aleksandra Čeferina na mednarodnem področju cenimo, ne glede na njegovo pripadnost. Absolutno je potrebno nameniti 2 odstotka BDP za potrebe naše varnosti, v EU moramo biti proaktiven člen.«

Jožef Horvat, NSI, je o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko, ki ga je predlagalo ministrstvo za obrambo pod vodstvom strankinega predsednika Mateja Tonina, dejal, da se je »zdaj pokazalo, da je politika NSI na obrambnem področju zelo dobra. Varnost je v našem programu ena od štirih prioritet. To, kar se dogaja v Ukrajini, ni le okupacija nekega ozemlja, pač pa gre za vojno v Evropi, gre za to, da je Schumanov koncept miru načet. Slišim danes, da gre za nerazumevanje koncepta Evropske unije, češ Macron da, Janša ne. V Evropskem svetu ima vsaka država en glas in mi podpiramo misijo treh predsednikov, vesel sem, da je odpravnik poslov izobesil slovensko zastavo.«

Naročite se na podkast oddaje Pogovor o in bodite obveščeni o prihodnjih soočenjih.

Temu je pritrdil tudi Tanko: »Slovenija je kot članica EU in NATA enakopraven partner, zakaj bi se mi skrivali, da smo manj vredni in bi drugi odločali namesto nas. Če je prišel naš predsednik vlade z neko originalno pobudo in uspel v dveh dneh poenotiti Evropski vrh in v neki meri tudi NATO, smo lahko na to ponosni, ne pa da se sramujemo in se umikamo. Ljudem, ki so v stiski, je treba pomagati s konkretnimi dejanji, ne s floskulami in parolami. To, da je Slovenija vrnila odpravnika, je korak k temu.«

Ker je stranka SD celo zbirala podpise za referendum proti zakonu o investicijah v Slovensko vojsko, je za Sama Bevka sledilo vprašanje, če na te stvari danes gleda drugače. Pojasnil je: »Jaz nisem glasoval proti temu zakonu, pač pa sem se vzdržal, ker vem, da bo prej ali slej treba modernizirati Slovensko vojsko. To piše tudi v našem volilnem programu. Bi pa navajal citat načelnika Generalštaba Roberta Glavaša, da nimamo koncepta obrambe države. Namreč tudi mi danes po mojem nimamo dovolj usposobljene protizračne in protitankovske obrambe, tudi orožja nimamo dovolj, zato nismo mogli pomagati Ukrajini.«
Na vprašanje, kako prepričati v spoštovanje človekovih pravic predsednika Putina, so udeleženci soočenja takole odgovarjali:

Dejan Podgoršek, Naša dežela: »Ne vem, če obstaja rešitev, da bo to sprejel.«

Jože Tanko, SDS: »Niso uspeli niti Scholz, niti Merklova, niti Macron, niti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Očitno bo potrebno počakati, da se bo Rusija sesula sama vase, da bo prišlo do spontanega upora.«

Jožef Horvat, NSi: »Putin, ki pobija nedolžne ljudi, ženske, otroke, ne sliši, ne razume, kaj so to človekove pravice. Razumel bo takrat, ko se bo dvignil njegov lastni narod, to bo takrat, če bo Evropa in demokratični svet enoten in bo zaostril sankcije. Šele lastni narod ga lahko odnese.«

Monika Gregorčič, Povežimo Slovenijo: »Tudi jaz mislim, da je to misija nemogoče, to bodo morali doseči ruski državljani sami, prevzeti odgovornost za lastno državo, se pa bojim, da bo preteklo še kar nekaj časa, da bodo ekonomske in druge politične sankcije Rusijo tako  izolirale, da bo prebivalstvo na kolenih, šele tedaj so možni veliki premiki znotraj Rusije.«

Tereza Novak, Gibanje Svoboda: »Tudi jaz ne vem, kako prepričati nekoga, kot je Putin, v spoštovanje človekovih pravic. Imamo pa možnost na volitvah, da mi dobimo nekoga, ki spoštuje človekove pravice.«

Jerca Korče, LMŠ: »Iracionalnega avtokrata, kot je Putin, ki ne razume, kaj so človekove pravice, prepričevati v nekaj, kar ne priznava, je nesmisel. Se pa strinjam s predhodnico, da naj nas izkušnja, ko se začne malo po malo posegati v svobodo medijev, pravno državo, nespoštovanje človekovih pravic, kam to skozi leta pripelje, naj nas to uči tudi v Sloveniji.«

Samo Bevk, SD: »Jaz si želim samo mir, da rečemo zbogom orožje. Tudi ta vojna se bo končala, sedlo se bo za zeleno mizo, jaz upam tudi na  diplomatsko rešitev.«

Tanko se je na predgovornici takole odzval: »Če bi bilo v Sloveniji res tako hudo s to avtokracijo, prisilo, pritiski, bi bili tisti, ki kritizirajo to vlado, tam kot tisti, ki jih Putin pospravi in zapre. Nihče ni prikrajšan, suspendiran, vsi delajo normalno, življenje se vrti naprej. Res pa je, da sodni sistem ne deluje, prikrije mnogo packarij, v katerih so tudi tisti na vaši strani.«

Naročite se na podkast oddaje Pogovor o in bodite obveščeni o prihodnjih soočenjih.