Katoliško šolstvo danes

Pogovor o | 16.03.2022, 18:00 Tanja Dominko

Sodeč po stanju duha v družbi, po nemirih, pomanjkanju in vojni, imata katoliška vzgoja in izobraževanje še dodatno težo in pomen, česar se zavedajo tudi v vseh štirih katoliških gimnazijah v državi. V oddaji Pogovor o so spregovorili ravnatelj ljubljanske škofijske klasične gimnazije Simon Feštanj, ravnatelj mariborske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolúsk, direktor zavoda sv. Frančiška Saleškega in ravnatelj gimnazije Želimlje Peter Polc in ravnatelj škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel. Pridružila pa se nam je tudi ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwartzbartl.

Sogovorniki so se strinjali, da ima katoliško šolstvo danes primeren ugled, da dobro sodeluje tudi z drugimi izobraževalnimi ustanovami in da je konkurenca zdrava in koristna. Imajo pa tudi oni v svojih vrstah zelo različne učence, ključno pa je, da si vsi skupaj prizadevajo, da dijaki v času šolanja napredujejo ne le v učnem smislu, pač pa tudi v celostni rasti.

Simon Feštanj, ravnatelj Škofijske klasične gimnazije, takole pravi: »Tudi na naših gimnazijah so običajni mladostniki, ki preskušajo meje, in takrat je pomembno, da si vzamemo čas, da prisluhnemo in razumemo okoliščine, hkrati pa jasno postavimo meje. V resnici mladi to zelo cenijo, čeprav nam tega ne dajo takoj vedeti. Pogosto se tudi vrsto let pozneje dijaki zahvalijo za kakšen vzgojni ukrep.«

Ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anželj pa je dodal: »Katoliške gimnazije nismo zbor nekih svetniških kandidatov, nismo idealni ljudje, pomembno pa je, da poskušamo nekaj narediti. Trudimo se za izgradnjo odnosov, da stvari vidimo, se odzovemo, za to pa si je treba vzeti čas. Mi bi bili verjetno naivni, če bi mislili, da mladi ničesar ne poskusijo, včasih še sami ne vedo, zakaj, so pač to njihovi izzivi, preverjajo postavljene meje, tako doma kot tukaj. Mi se lahko delamo, da nič ne opazimo, ampak to nikamor ne pelje. Ker smo majhna šola, se lahko prej zganemo in se pogovorimo, potegnemo zaključke, sprejmemo posledice in gradimo naprej. Če bi bili mladi v okolju, kjer bi veljalo prepričanje, da se nič ne da, bi marsikateri mladi zašli. Tako pa nas obiščejo in pozdravijo še mnogo let pozneje. Za vsakega mladega, ki smo ga premaknili za pol milimetra, se splača.«

Ravnatelj Gimnazije Antona Martina Slomška iz Maribora Samo Repolusk pravi, da je »najlažje dati ukor ali dijaka izključiti. Ampak s tem nismo naredili ničesar. Pogovori, ki se dogajajo, so izjemno dragoceni. Je pa res, da so izkušnje učiteljev tudi take, da so zapleti včasih povezani s pravnimi postopki, ki se jim pa včasih želijo izogniti. Ampak na katoliških gimnazijah vemo, da ne smemo izbrati lažje poti.«

Bivanje v dijaškem domu je za tiste, ki obiskujejo Gimnazijo Želimlje, skoraj obvezno, kar pet šestin jih biva v domu. »Nekateri rečejo, da se ravno zaradi vsega bogastva življenja v dijaškem domu odločijo za našo šolo. Veseli smo, da k nam prihajajo dijaki iz vse Slovenije, od Lendave do Kopra, od Kranjske Gore pa do Bele krajine,« je dejal ravnatelj Gimnazije Želimlje Peter Polc.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki deluje v Šentvidu, je ena redkih katoliških šol v državi. Ravnateljica Nuša Pohlin Schwartzbartl pove, da starši svoje otroke vpišejo k njim zlasti zato, ker bi radi, da se nadaljuje vzgoja, ki jo imajo doma. Kot pravi, si na šoli prizadevajo otroke vzgojiti v odgovorne in prijazne, so šola tisočerih talentov in prav vsakega želijo spodbuditi k rasti.

»Delujemo v smislu postavljanja učencev v središče in se zavzemamo za dobro vzgojo in izobraževanje otrok, ki so nam zaupani.« Nekateri starši imajo tudi visoka pričakovanja do dela učiteljic in učiteljev, opaža ravnateljica in dodaja, da se tudi sami soočajo s stisko pomanjkanja primernega kadra, zlasti iskani so učitelji matematike.

Vsi sodelujoči so poudarili pomen solidarnosti, ki jo izkusijo nekatere družine, zato so že vnaprej izrazili hvaležnost za vsak dar, ki bo omogočil lažje šolanje dijakom iz socialno šibkejših družin.

Do petka zvečer še lahko darujete tako, da pokličete na telefonsko številko 05 36 55 333. Hvala za vaš dar.