Specialni pedagog Marko Juhant | (foto: Rok Mihevc)
Marko Juhant o tem, kako z otroki spregovoriti o vojni
Za življenje | Rok Mihevc
V sobotni oddaji »Za življenje« smo pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom, ki ga je vodila Nataša Ličen, začeli s trenutno najbolj aktualnim. Kako se o vojni in aktualnih razmerah, ki so nepredvidljive in hude, pogovarjati z otroki?
Vsak vojno občuti in vidi drugače
Pogovor z otrokom o vojni je zelo odvisen od tega, kako osebno doživljamo novo situacijo, je uvodoma dejal Juhant in spomnil, da razen dve leti v 18. ali 19. stoletju, ni trenutka, ko nekje ne bi potekala kakšna vojna na svetu. »Vprašanje je samo, v kolikšni meri se me ta stvar dotakne in hkrati, kako naj zdaj to stvar razložim otroku. Razlagam skladno s svojimi videnji. Vsak vojno občuti in vidi drugače.«
Vojne on ne more rešiti, ukvarja pa se s posledicami in dobi občutek, da ni čisto nemočen. To pa je ključno za vse nas.
Z otroki o tako hudih stvareh ne govorimo
Juhant je tudi sam je delal z begunci, še iz časov, ko je bila takšna situacija na Balkanu. Od tam so takšne zgodbe, ki jih nikomur ne poveš, niti lastni ženi ne, kaj vojna vse prinaša, je dejal Juhant. »Mislim pa, da z otroki o tako hudim stvareh ne govorimo, ker jih bomo samo prestrašili.« A seveda, o tem velikokrat slišijo tudi v šoli, vrtcu, zato spodbuja, da ga vprašamo, kaj je slišal o vojni. »In o tem spregovorimo z našega vidika, kako sami to vidimo. Lahko pa mirne duše rečemo, bova pa še mamo vprašala. In je otrok zraven tudi takrat, ko se pogovarjava z mamo, da bo doživel in videl, da lahko stvari vidimo tudi drugače.«
Če hočem pomagati, poiščem pot
En skupen del pa vendarle mora biti in to je, ali lahko v tem trenutku tudi mi kaj storimo. »Če bo otrok vprašal, kaj lahko stori, mu lahko povemo, da zdaj prihajajo otroci, ki niso mogli s sabo prinesti vseh igrač in jih bodo potrebovali. In otrok se lahko odloči, da bi kakšno svojo podaril.« Kaj zdaj to pomeni za otroka? »Da se je vključil. Vojne on ne more rešiti, ukvarja pa se s posledicami in dobi občutek, da ni čisto nemočen. To pa je ključno za vse nas. Če hočem pomagati, poiščem pot in se počutim bistveno bolje. Seveda nisem rešil celega sveta, a če je imel en otrok, ki ne pozna jezika, kulture, ki je brez enega ali obeh staršev, enega medvedka in mu je lažje, si bo to zapomnil za vse življenje.«
Celotni oddaji lahko prisluhnete tukaj. Poslušalci so vprašali, kako spodbuditi šestletnico, da bi šla raje na letovanje in bi premostila strah ter zadrego pred nekajdnevnim bivanjem v nepoznanem okolju, in še kako pomagati triletnemu fantu pri sprejemanju mlajše sestrice, kako se soočati z ljubosumjem med sorojenci, tudi ko že odrastejo.
