Zasvojenost se naseli tja, kjer je zanjo prostor

Via positiva 03. 03. 2022, 18:00 Nataša Ličen

V zavednem načrtu nikogar ni, da bi imel težave z alkoholom ali z ostalimi zasvojenostmi. Tisto, kar nam je znano je bolje od tistega kar nam ni, čeprav znano za nas ni dobro ali je celo nevarno. Hoditi po novi poti je težje, ker je bolj zahtevna. Če bi izbirali zavestno, bi seveda izbrali najbolje za nas. Problem je, ker v življenju izberemo tudi določene okoliščine, ki za nas niso optimalne.

Potem pa je od nas odvisno, kakšen bo izzid, bomo zmogli iziti kot zmagovalci ali se bomo ujeli v past? Vsaka zasvojenost je simptom. Naseli se tja, kjer je zanjo prostor. Če imamo polno življenje in v njem dovolj dobrega, je manj možnosti za razvoj zasvojenosti. 

Pomembno je za partnerstvo zavedanje, da prihajata iz različnih okolij. Oba prihajata v nov odnos s svojimi vzorci. Že enemu človeku je silno težko razščistiti s svojimi vzorci, če sta dva skupaj, ja, seveda je veliko izzivov.

»V odnosu se je treba veliko pogovarjati in še preden vstopimo v odnos, vedeti, iz kakšnih okoliščin smo izšli in kakšni so naši vzorci odzivanja. Od kod recimo naša hitra jeza ob določenih situacijah, ali zakaj sem vsako soboto slabe volje? Zagotovo vsi poznamo koga, ki nikoli za nič ni kriv? Vsak od nas dela kaj, kar ni dobro in doprinese težave v medosebne odnose. Na določeni točki je treba prevzeti odgovornost za svoje vedenje.«

Vstopili smo v postni čas, ko si veliko ljudi zada kakšno odpoved, se bolj posveti tudi spoznavanju notranjega doživljanja. Med pogostimi so diete, post od določene hrane, zato nas je zanimalo, ali gre pri tem za občutek fizične lakote ali za lakoto čustvene podhranjenosti?

V oddajo »Via positiva« smo povabili Aljo Fabjan, psihoterapevtko, ki je zaključila doktorat iz družinske in zakonske terapije.

Diet je veliko preveč. Treba je spremeniti življenjski slog v smeri zmernosti, če želimo doseči dolgoročne dobre učinke. Na daljši rok so diete škodljive.

»Moje delo me navdušuje, ko vidim, kaj vse lahko ljudje dosežemo na področju osebnostne spremembe. So seveda tudi drugačne zgodbe, toda delo me izpolnjuje, ker imam rada ljudi. Izpolnjuje občutek, da se da veliko narediti in so težave rešljive. Če je le nekdo na drugi strani, ki je motiviran in pogumno stopa po poti sprememb. Vsak posameznik je ogromen svet znotraj sebe.«

»Redko kdo preseže vrednote, ki so mu jih dali starši s primarno vzgojo. Skozi življenje nas vodijo vzorci iz preteklosti, naša izbira pa je ali jim bomo sledili, ali pa jih bomo skušali preseči, če so nekateri med njimi slabi. Že zavedanje o svojih šibkostih je veliko, tako lahko vsaj omilimo svoje neprave odzive. Dobro se je zavedati, popolni ne bomo. Vedno bo kaj, kar bomo delali na način, ki spominja na preteklost ali na odzivanje naših staršev. Dovolj je, da smo dovolj dobri. Razčistimo s seboj in postanimo boljša podoba sebe.«

Psihodieta vključuje osebnostno spremembo in trajnostno motivacijo.

Ločevati je treba fizično in čustveno lakoto.

»Diet je veliko preveč. Treba je spremeniti življenjski slog v smeri večje zmernosti, pri prehrani, gibanju, če želimo doseči dolgoročne dobre učinke. Na daljši rok so diete škodljive. Nobena skrajnost ne vodi v dobre, stabilne razmere. Važen je tudi motiv. Zakaj želimo izgubiti kilograme, zakaj si želimo drugačne postave, zakaj? Bi radi s tem ugajali partnerju, komu drugemu, da nas bodo imeli raje in bomo sprejeti? To so lahko nevarne igre. Važna je naša notranja odločitev po drugačnem življenjskem slogu, bomo spremembo lahko vzdrževali daljši čas? Kaj bo potem drugače? Paziti je treba, česa si želimo in sprejeti tudi pot, ki nas bo vodila tja. Problem je čustveni naboj, ki ga ima hrana za nas. Motiv je zelo pomemben. Je morda povezan z zdravjem? Torej, so pozitivni in na drugi strani ne najbolj učinkoviti motivi. Velikokrat so diete modne muhe. Kaj je v našem življenju tisto, ki najbolj pripomore k nabiranju odvečnih kilogramov? Kaj lahko nadomestimo?, to je boljša pot do končnega boljšega rezultata, ki si ga želimo.»