msgr. Franc Bole | (foto: Izidor Šček)
"Čudim se Božji previdnosti, ki mi je omogočila vse to"
Spominjamo se Marjana Debevec Tone Gorjup
Spominjamo se druge obletnice odhoda v Očetov dom preroškega ustanovitelja našega radia msgr. Franca Boleta. Vse svoje življenje je neutrudno iskal nove načine za oznanjevanje evangelija, zlasti med mladimi. Za svoj bogat življenjski opus je prejel številna priznanja, tudi najvišje cerkveno in državno odlikovanje.
Franc Bole ni ustanovil le Radia Ognjišče. Bil je tudi začetnik revije Ognjišče in prvi direktor Slovenske Karitas, že leta 1968 je začel organizirana romanja bolnikov in invalidov na Brezje. Ko se je ob biserni maši oziral nazaj, je oče Franc Bole dejal, da se čudi Božji previdnosti, ki mu je omogočila vse to in mu na pot poslala ljudi, ki so mu pomagali. »Tudi z manj bi bil zadovoljen. Ampak če mi je Bog dal možnosti, da sem te stvari uresničil, je že vedel, da slovenska Cerkev to potrebuje.«
Njegov dolgoletni sodelovec mag. Božo Rustja pravi, da je Bole iskal vedno nove načine za oznanjevanje evangelija. Zato je velik zgled našel v sv. Maksimilijanu Kolbeju. »Tiskal je revije, tiskal je časopise, tiskal je dnevnik. In potem je hotel ustanoviti tudi filmski studio – nekakšen katoliški Hollywood, kjer bi snemali filme s katoliško vsebino. In mislim, da mu je bil on res vzor. On je velikokrat bral njegove življenjepise, kako je on iskal novih poti.«
Navdušenje nad iskanjem novega je prenašal tudi na nas radijce. Prav v teh dneh tako poteka prenova studia, od koder lahko spremljate naš program.
Vodja tehnikov Izidor Šček pravi: »Prenova glavnega oddajnega studia, ki prav v teh dneh poteka na radiu, je lepa priložnost za obujanje spominov na očeta Franca. Tehnikom nam njegovo navdušenje nad tehničnimi novostmi, predvsem pa njegovo vztrajanje, trdna volja in jasen cilj, še vedno daje navdih in moč, ko se znajdemo v dvomih ali težavah. Naučil nas je, da je moramo verjeti v svoje sposobnosti, poskušati, tvegati, da moramo biti odprti do novosti in sprememb in da moramo, kot je imel zapisano na svojemu računalniškemu zaslonu: Živeti z mladostjo svojega časa, ne s časom svoje mladosti.«
Msgr. Franc Bole je za svoje delo prejel vrsto cerkvenih in drugih odlikovanj. O svojem bogatem življenju je dejal: »Bogu sem najbolj hvaležen, da mi je dal tako sposobne sodelavce. Vedno sem bil prepričan, da je delo lahko uspešno le, če delamo skupaj.«
O prvih korakih Radia Ognjišče pa se je spominjal: »Radio sem si takrat predstavljal zelo preprosto in si nisem prav dosti belil glave ... Razmere so se sprostile leta 1992. Ko sem zvedel, da sprejemajo vloge za radijske postaje, smo med prvimi vložili prošnjo. Želeli smo ustanoviti Radio Ognjišče, kot podjetje. Vložili smo prošnje za pet frekvenc in jih dobili. Za vse te oddajniške točke smo morali kupiti oddajnike in z njimi smo pokrili precejšen del Slovenije.«
Msgr. Franc Bole je ob biserni maši zatrdil, da je bila vsaka sveta maša najlepša zahvala za vse to, kar je prejel. Radijski sodelavci smo se mu za njegovo delo in življenje zahvalili z dopoldansko sveto mašo v naši kapeli.
Nekaj ostalih dogodkov, ki sose zgodili na današnji dan
Leta 1546 je umrl nemški teolog in verski reformator Martin Luther. S svojimi tezami za razjasnitev moči odpustka je 1517 sprožil reformacijo, ki je pretresla krščanski svet, kasneje pa Cerkev razdelila na evangeličansko in rimskokatoliško.
18. februarja 1774 je umrl goriški nadškof Karel Mihael Áttems. V Gorici je ustanovil semenišče, posojilnico, bolnišnico in tiskarno; pridigal je tudi slovensko.
Na današnji dan leta 1918 se je v Zadru rodil duhovnik, pesnik in publicist Zdenko Lovše. Leta 2000 so pri Družini izšli njegovi spomini Ne jaz, ampak Bog.
18. februarja 1923 se je v Ljubljani rodil kritik, esejist in pisatelj Bojan Štih. Po študiju zgodovine se je posvetil gledališču in filmu. Bil je direktor ljubljanske Drame, gledališča v Celju, Viba filma. Med njegovimi deli so: Gledališki trenutek, Paradigme, Osnutki, Izgubljeni sin na Stradunu, Pridite, predstava je, Knjiga, ki noče biti requiem, To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen ...
Na današnji dan 1987 je v Ljubljani izšla sedeminpetdeseta številka Nove revije. Tematska številka je nosila podnaslov Prispevki za slovenski nacionalni program. V njej je šestnajst vidnih intelektualcev razmišljalo o kriznem družbenem in političnem stanju v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju slovenskega naroda v obstoječi državi. Izidu te številke je takoj sledila politična gonja zoper Novo revijo, urednike in pisce.
