Nagrado za življenjsko delo je prejel Nužej

Slovenci po svetu | 31.01.2022, 13:09 Matjaž Merljak

Če na avstrijskem Koroškem omeniš ime Nužej, skoraj ni dileme, za koga gre. Čez nekaj tednov bo praznoval 80. rojstni dan človek, ki je svoje življenje posvetil kulturi in narodopisju. Zaslužen je, da je kultura pomembna osebna izkaznica koroških Slovencev. Nužej Tolmaier je več kot upravičeno prejemnik letošnje Tischlerjeve nagrade.

Nagrada je najvišje priznanje Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nužej Tolmaier je bil dolgoletni tajnik KKZ in NSKS ter predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Nužej Tolmaier je bil prisoten pri rojstvu te nagrade pred 43-imi leti, ob smrti Joška Tischlerja. Letos jo je prejel. Končno! Upravičeno! Zasluženo, je bilo slišati iz ust udeležencev slovesnosti v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so v soboto, 29. januarja 2022.

Dogodka so se udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, krški škof Jože Marketz, poslanka v avstrijskem državnem zboru koroška Slovenka Olga Voglauer, predstavnika slovenske manjšine v Italiji, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednik Zadruge Mladika Ivo Jevnikar ...

O nagradi in nagrajencu so govorili: predsednika KKZ in NSKS, Janko Krištofa in Zdravko Inzka ter lavdatorji: Martina Piko-Rustia, Breda Varl in Egi Gašperšič (njegove besede so prebrali). Čustvena je bila zahvala nagrajenca, doživet kulturni program pa so oblikovali njegovi domači.

Janko Krištof je podčrtal, da je bil Tolmaier sinonim za KKZ in pomemben oblikovalec kulturne podobe južne Koroške. Znal je iti med ljudi in gojiti z njimi žive stike ter jih navduševati za razne projekte.

Zdravko Inzko je med drugim dejal, da je Nužej živa enciklopedija, ki ga pozna Rož, Podjuna in Zilja. Pa tudi Primorska. Imel je številne ideje in te je tudi uresničil. Bil je vse, kar je lahko bil.

Hvala izreka vsa Koroška - od Šmohorja na Zilji do Potoč v Podjuni, Slovenija, zamejstvo in zdomstvo.

Martina Piko-Rustia ni pozabila omenite, da Nužej to nagrado prejema v letu, ko se spominjajo 80-letnic pregona koroških Slovencev, kar je tudi sam okusil – rodil se je v nemškem taborišču na Bavarskem. Ljubil je različne plati kulture: glasbo, gledališče, lutke ... Veliko skrb je posvečal mladini, znal k delu pritegnili različne sodelavce in vzpostavljal zveze z matico, zamejstvom in svetom. Ob vsem delu je doživljal tudi težke trenutke, razočaranja s strani nemških nestrpnežev, pa tudi znotraj narodne skupnosti.

Breda Varl je Nužeja imenovala oče lutkovnega in otroškega, pa tudi mladinskega gledališča na avstrijskem Koroškem. Znal je pristopiti k ljudem vseh starosti, s podeželja ali mestnega okolja, preprostih in akademsko izobraženih. Lutkovna in gledališka dejavnost sta prerasli v množično in v kakovosti že pred leti presegli ljubiteljski nivo.

Oče lutkarstva in mladinskega gledališča na Koroškem!

Egi Gašperšič je navedel, da Nužej ni delal razlik med različnimi področji kulturnega delovanja, a kot navdušen pevec se je izrazito posvečal koroški glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Zavzemal se je, da so glasbene skupine pogosto posegale v bogato zakladnico ljudskega izročila. Svojega dela ni opravljal za pisarniško mizo, veliko časa je preživel na terenu med ljudmi.

Nagrajenec se je zahvalil sodelavkam in sodelavcem, pa tudi Republiki Sloveniji, ki je ves čas podpirala različne projekte pa tudi nemško govorečim prijateljem ter sodelavcem in nenazadnje svoji družin, ki ga je podpirala.

Podelitvi 43. Tischlerjeve nagrade smo posvetili celotno oddajo Slovencem po svetu in domovini.

Na prireditvi so razglasili tudi nagrade govorniškega natečaja med mladimi. O tem pa več v prihodnji oddaji.