Umetnost krašenja kruha, edinstveno delo Anite Šumer | (foto: Nik Jarh )
Anita Šumer: Držim pesti za droži. Naj zadiši po domačem kruhu.
Mladoskop Nataša Ličen
Avtorica svetovnih uspešnic v svoji tretji knjigi, ki je ravnokar izšla, predstavlja tehnike krašenja kruha. Pravi umetniški presežek, zaradi katerega spečeni kruh še bolj tekne in je lahko tudi čudovito darilo. Zlato zapečena skorja kruha je kot slikarsko platno.
Kljub vsemu, kar se mi je vse že zgodilo v življenju, še vedno verjamem vanj. Verjamem v ljubezen, v kruh, v droži in v združevanje ter povezovanje.
Začetki Anitine drožomanije
V Mladoskopu je Anita razkrila, da je knjiga namenjena pekom, ki pečejo z drožmi, kot tudi tistim, ki pečejo s kvasom. S prikazanimi tehnikami krašenja in zavijanja lahko svojim umetniškim spretnostim namesto na tortah, sladicah in piškotih, damo duška na sveže vzhajanemu ali pečenemu kruhu.
»Po rodu sem iz Prlekije, zdaj pa sem ponosna Korošica, trenutno živim v Slovenj Gradcu. Moja zgodba z drožmi se je začela pred leti, iz ljubezni, ko moj pokojni mož Sašo po odstranitvi žolča ni smel jesti kruha, pripravljenega iz pekovskega kvasa. Raziskovala sem, kako še lahko spečem kruh in se spomnila na svojo babico, kako je pekla kruh na nek drug način, pri čemer je shranila del testa za naslednjič. Še sedaj imam v spominu vonj njene peke.«
Slikanje na testo
»Leta 2016 sem si naredila Instagram v angleškem jeziku, iz tega je sledilo tudi slovensko ime drožomanija, kjer sem začela objavljati fotografije okrašenih kruhkov in seveda tudi video posnetke, ki so zaokrožili po svetu in doživeli več milijonske oglede. Sem pa krasila kruh že veliko prej. Običajnim zarezam sem še dodala bolj umetniški pridih, uporabila krušno testo kot umetniško platno. Videz je pritegnil, toda pred tem sta se morali zgoditi najprej prva in nato še druga kniga z vsebino, da je lahko tretja "Umetnost krašenja kruha" dodala še obliko.«
Kruh, ko je pečen, rada še pobarvam z naravnimi barvili, uporabljam temen kakav, oglje, alge, kurkumo, papriko, naravne sestavine, s katerimi dosežem lepe barve.
Začetki so najtežji
»Tudi moje prve droži pred desetimi leti niso uspele, klavrno so končale. Morda nisem uporabila prave moke, nisem pustila stati dovolj časa vode, vsaj petnajst minut da klor izhlapi, zmes je bila morda preredka. Pozneje sem uporabila rženo moko, mleto na kamen in ekološko. Skratka potrebujemo čas, potrpežljivost, vzdržljivost in nekaj ljubezni. Droži je treba negovati, ko jih znamo prav hraniti postajajo vse močnejše in tudi peka uspešnejša.«
»Prva knjiga »Drožomanija« je bila tudi nagrajena kot najboljša knjiga na svetu leta 2019 in potem njeno nadaljevanje in razširitev ter poglobitev znanja, peke z drožmi »Slana in sladka drožomanija«, ki je izšla lani, sta dali temelj peki z drožmi. Prvi dve sta dali vsebino, tretja pa daje obliko in razširja umetnost krašenja, če želimo kruh še povzdigniti na novo raven. Moja knjiga je bila na enem od svetovnih tekmovanj ravnokar razglašena za najboljšo knjigo o kruhu v zadnjih petindvajsetih letih. Hvaležna sem, ko vidim kako lepo je knjiga sprejeta, tako doma kot v svetu, na voljo je tudi v angleščini, nemščini, hrvaščini, francoščini in nizozemščini. Peka z drožmi tudi drugod po svetu ni zamrla.«
Kruh združuje. Kaj so včasih najprej postregli gostom? Kruh in sol, tradicionalen pozdrav. Kruh je svet.
»Zgodilo se je, da sta starša za svojega trinajstletnega sina vplačala udeležbo na eni od mojih delavnic. Kakšno veselje ga je bilo gledati, ko je zavzeto pekel kruh. Držim pesti za droži, da bi nas čim več peklo kruh doma, nas povezovalo znotraj družine in morda tudi v širšem okolju."
