Drinske mučenke | (foto: slikar Jože Kramberger, http://www.kramberger.eu )
80 let od zverinskega pokola redovnic; v nedeljo prvo škofijsko praznovanje drinskih mučenk
Spominjamo se Tone Gorjup Marjana Debevec
Na današnji dan leta 1941 sta v Góraždah mučeniške smrti umrli redovnici Antonija Fabján in Krizína Bojánc. Krizina Bojanc s krstnim imenom Jožefa je bila rojena v Šmarjeti, Antonija Fabjan pri krstu prav tako Jožefa, pa v Malem Lípju v župniji Hinje. Obe sta vstopili v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu.
Ko se je začela II. svetovna vojna, sta bili obe v sestrski hiši na Palah. Redovnice so od tam decembra 1941 pregnali četniki in jih odpeljali proti Goraždam. Ko so prišli na cilj so četniki štiri sestre, med njimi tudi Antonijo Fabjan in Krizíno Bojanc zaprli v vojašnico in zahtevali, naj se jim vdajo.
Prestrašene so raje poskakale skozi okno iz tretjega nadstropja. Ker niso bile takoj mrtve, so jih četniki poklali, pozneje pa so trupla zmetali v reko Drino, zato jih imenujemo „Drinske mučenke“. Najstarejšo sestro so ubili nekaj dni pozneje.
Postopek za njihovo beatifikacijo je bil končan 14. januarja 2011. Mučenke sestre Júla Ivaníšević, Berchmána Leidenix , Krizína Bojánc, Antonija Fabján in Bernadéta Bánja so bile za blažene razglašene 24. septembra istega leta v Sarajevu, njihov god pa praznujemo vsako leto 15. decembra.
P. Viljem Lovše je o njihovem pomenu za nas dejal:
„Lahko so nam spodbuda, da je vredno, da Bog da moč, da Bog potem tudi velike stvari naredi prav po tem, kar se danes, v današnjem svetu zdi brez veze in neumno. Prav ta zastonjskost, podarjenost v drobnih stvareh - to je bilo njihovo življenje. In jasno, dopolnitev je bil pa trenutek, ko so umrle, ko so se branile pred tem, da bi bile posiljene in so skočile z drugega nadstropja na tla in so jih potem z noži dokončali. Taka smrt je dar. Ampak za to smrt je portrebno predvsem vsakodnevno življenje: ljubezen do Boga; veselje, da sem tukaj in da lahko svoje življenje podelim z drugimi.“
Na današnji dan, ko godujejo, v župnijski cerkvi sv. Marjete v Župniji Šmarjeta poteka celodnevno češčenje. Začeli so ga ob 8. uri s sveto mašo, po njem je bilo izpostavljeno Najsvetejše v češčenje. Ob 17. uri je predviden slovesen sklep češčenja. V nedeljo bo šmarješko župnijo obiskal novomeški škof Andrej Saje, ki bo ob 10. uri obhajal slovesno sveto mašo. To bo prvo škofijsko praznovanje godu drinskih mučenk in prvi pastoralni obisk novega škofa tamkajšnje župnije.
15. decembra leta 1865 se je na Vranskem rodil založnik slovenske moderne Lavoslav Schwentner. Izdal je prvo Župančičevo pesniško zbirko (Čaša opojnosti) in prvo zbirko Cankarjevih črtic (Vinjete). Pozneje je izdal še 19 od 27 Cankarjevih knjig. Lavoslav Schwentner je poleg Ketteja in Murna tiskal še druge avtorje in skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj.
15. decembra 1946 je bil v Mariboru v škofa posvečen Maksimilijan Držéčnik. Posvetil ga je škof Tomažič, soposvečevalca sta bila nadškofa Ujčič in Lach.
Na današnji dan 1977 je v Ljubljani umrl častnik in sabljač Rudolf Cvetko. Kot član avstrijskega moštva je na olimpijskih igrah v Stockholmu dobil srebrno medaljo.
15. decembra leta 1990 je nadškof Šuštar blagoslovil Materinski dom sv. Eme na Škofljici. To je bil prvi dom Slovenske Karitas za matere nosečnice in žene v stiski.
