Referendum o NEK 2 skorajda neizogiben

Pogovor o 02. 12. 2021, 11:36 Petra Stopar

S katerimi viri energije bomo zmogli v pravem času uresničiti podnebne zaveze in zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida, s tem pa zadostiti čedalje večjim potrebam po elektriki? Nekateri zagovarjajo kombinacijo vseh nizko-ogljičnih virov, tako obnovljivih kot tudi jedrske energije. Vprašanje o slednji terja odgovore tudi v Sloveniji, med drugim visi v zraku prihodnost Nuklearne elektrarne Krško in njenega drugega bloka. O različnih scenarijih smo v oddaji Pogovor o govorili z dr. Luko Snojem z Instituta Jožef Stefan in dr. Tomislavom Tkalcem iz Focusa.

Jedrsko energijo poznamo šele dobrih 70 let in se neprestano razvija. Prakse so različne od države do države. »Danes v Evropi jedrske elektrarne proizvedejo polovico brezogljične elektrike,« je pojasnil vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan dr. Luka Snoj. Meni, da prehoda v nizkoogljičnost ni mogoče doseči brez jedrske energije, pa tudi obnovljivih virov, »to je tako vremensko odvisnih sonca in vetra kot tudi seveda vremensko neodvisne, 24 ur na dan in 365 dni na leto delujoče jedrske energije«.

V Društvu za sonaraven razvoj Focus medtem trdijo, da jedrska energija ni prava rešitev za naslavljanje podnebne krize, sploh zaradi stiske s časom in ciljev, ki smo jih postavili do leta 2030. Sami po besedah strokovnega sodelavca za podnebje in energijo dr. Tomislava Tkalca podpirajo rabo sonca in vetra, področja, na katerih je Slovenija po njihovih ocenah naredila premalo. »Menim tudi, da je zelo veliko iskanja nekih enostavnejših rešitev, kjer bi bil nek tisoč megavatni blok vsaj na papirju enostavnejša rešitev, v praksi pa verjetno precej drugače«.

Če bi gradnja drugega bloka krške nuklearke postala predmet odločanja na referendumu, bi morali v predhodni fazi po njegovih besedah rešiti še odprta vprašanja, vezana na prvi blok: »NEK 1 ima dovoljenje za obratovanje do konca leta 2023, je v procesu podaljšanja za naslednjih 20 let, vendar presoja vplivov na okolje še ni bila izvedena. Začela naj bi se že letos spomladi začela javna razprava, ampak je bila prestavljena na naslednje leto. Torej obstaja možnost, da sam proces presoje vplivov na okolje ne bo izveden pravočasno in da se bo že NEK 1 moral vsaj začasno zapreti, dokler se ta proces ne konča.« Pa tudi zgraditi odlagališča za nizko- in srednje-radioaktivne odpadke, načrte za odlagališče za visoko-radioaktivne odpadke, rešiti financiranje razgradnje obstoječega bloka in nato pripraviti investicijski načrt za NEK 2, dodaja Tkalec.

Snoj priznava, da je vrednost začetne naložbe v jedrske elektrarne visoka, so pa nizki kasnejši obratovalni stroški. V luči nihanj cen energije vidi krško nuklearko kot stabilen domač vir energije. »Upam, da bo na referendumu vprašanje takšno, da ga bodo ljudje razumeli in razumeli tudi posledice tega ter da bodo dovolj ozaveščeni z objektivnimi informacijami in dejstvi, ne samo z nekimi floskulami. Verjamem, da se bomo Slovenci prav odločili. Če se ne bomo, je treba tudi povedati, kakšne bodo posledice.« Jedrsko energijo bi namreč po njegovem imeli ves čas in ne glede na vreme in okoliške države, ki nam lahko zaprejo dostop do elektrike, poleg tega pa bi omogočala relativno stabilno in kontrolirano ceno elektrike.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje Pogovor o.