Energetika | (foto: Tanja Dominko)
Kaj še lahko kot »vrvica v sodu smodnika« povzroči porast cen energentov?
Svetovalnica | 14.10.2021, 14:21 Rok Mihevc
Evropska unija se, tako kot druge regije po svetu, sooča z visokim skokom cen energije. To je povzročilo skrbi veliko državljanom in tudi podjetjem, vladam … Cene so se septembra povečale za več kot 17 odstotkov. Kaj je razlog za to in kaj še lahko pričakujemo, smo govorili v Svetovalnici z direktorjem strateškega inovinarja v Gen-i Dejanom Paravanom.
Kar naenkrat smo se soočili s to tematiko, kaj se je pravzaprav zgodilo?
Ko govorimo o zelo visoki rasti cen energentov, govorimo o cenah na veleprodajnem trgu, ki so globalne in so zelo odvisne od nekih trendov v svetu. Razmere v Evropi se kuhajo celo leto, ko opazujemo rast teh cen na veleprodajnih trgih. Sprva je bila ta rast bolj umirjena in počasna, od sredine avgusta pa so cene dobesedno zbezljale in močno narasle. Tu govorimo predvsem o ceni zemeljskega plina, ki pa je potem vplivala tudi na druge energente, tudi cene električne energije.
Torej, to so cene veleprodajnih trgov, ne tiste, ki jih plačujemo končni odjemalci, se bo pa to gotovo poznalo tudi pri njih. To so cene, ki jih dobavitelji odkupujemo in posledično se potem prenesejo na končne porabnike. Te cene so beležile res ekstremno rast, npr. cena zemeljskega plina je šla z 15€ na mkWh na čez 60€, cena električne energije, ki je bila 50€ na mkWh pa čez 100€. Ti skoki so bili zares ekstremni.
Ker ni polnih skladišč, ostaja veliko strahu, da bi bile pozimi motene dobave, posledično bi trgi burno odreagirali in bi pognali te cene dodatno v višave.
Zakaj se je to zgodilo, kje je razlog?
Glavni razlog za rast cen v Evropi se pripisuje rasti cen zemeljskega plina, ki so zelo narasle. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem se je spremenilo, pri čemer se je povpraševanja po koroni, ko je do neke mere vpadlo, vrnilo na predkrizno raven, torej ni tako ekstremno, medtem ko ponudba temu ni sledila. Razlogov je več, eden je ta, da je gospodarska aktivnost v Aziji izjemno močna in preusmerja tokove zemeljskega plina tja in ostane manj za Evropo, pa tudi izvoz iz Rusije ne dosega ravni kot pred krizo in posledično to vpliva na ponudbo povpraševanja.
Najbolj zaskrbljujoče je to, da so skladišča zemeljskega plina prazna in so na zgodovinsko nizkih ravneh. Niso polna, kot bi pred zimo morala biti. Razloga sta dva, eden je, da so bila prazna po zimi zaradi mrzlega aprila in podaljšanja ogrevalne sezone, po drugi strani tega dotoka plina na globalni ravni ni bilo, ker so šla proti Aziji in se skladišča niso dovolj napolnila. Ker ni polnih skladišč, ostaja veliko strahu, da bi bile pozimi motene dobave, posledično bi trgi burno odreagirali in bi pognali te cene v višavo.
Je ta strah upravičen, nekateri pravijo, da je plina dovolj ...
Ne bi bil tako miren in kar tako poenostavil, da ga je dovolj. Kar trg vidi kot potencialna tveganja je to, da če pride do zaostritve, ekstremnega mraza, geopolitičnih trenj na teh dobavnih poteh, te novice bodo delovale kot vrvica v sodu smodnika in dejansko bodo povzročila samo še večji porast cen. In to so tveganja in strahovi, ki se prenesejo v trenutne cene.
Aboslutno obstaja scenarij, da če je zima mila in povpraševanje ne bo ekstremno, da bomo šli mirno skozi. Moramo pa vedeti, da trg vedno inanticipirajo neke razmere, zato je bolje, da danes govorimo o tem, kot da bi se o motenih dobavah pogovarjali sredi zime, ko bi bilo že malo prepozno za ukrepanje.
Kaj še vpliva na podražitev cen elektrike? Tudi cene ogljika?
Energetski trgi so prepleteni, tako regijsko kot med posameznimi energenti in posledično ena zadeva vpliva na drugo, zato je težko reči kaj je vzrok in kaj posledica. Ker je cena plina zelo visoka, se je začel dogajati trent pri proizvodnji elektrike, ki ni želen. Namreč, mi želimo zbežati od premogovnih elektrarn, ker onesnažujejo, povzročajo veliko izpustov. In ker je cena plina visoka, se je posledično zgodilo, da se je zmanjšala proizvodnja iz plinskih elektrarn in povečala proizvodnja iz premogovnih elektrarn, kar pomeni, da se je povečalo povpraševanja po premogu. Ker te elektrarne povzročajo več izpustov CO2 se je povečal tudi pritisk na kupone za izpuste CO2 in je tudi to ceno potem potisnilo navzgor. Kuponi so tudi eden od razlogov za dvig cen.
Zakaj plačujemo za izpuste toplogrednih plinov? Menim, da je to prav, ker smo zadnjih 200 let celoten razvoj temeljili na tem, da smo kurili fosilna goriva in s tem pridobivali energijo za naš razvoj, hkrati pa skladiščili toplogredne pline »zastonj« v ozračju. Ti plini imajo negativen vpliv na podnebne spremembe in dolgoročno ogrožajo obstoj na planetu. To skladiščenje zastonj je račun brez krčmarja. Zato Evropska unija uvaja podobne sheme, ki dajejo cene na izpuste, s tem pa motiviramo na ekonomski način prehod od fosilnih na obnovljive vire. Se pravi, da na ta način motiviramo ekonomsko zeleni prehod.
Smo v času, ko se bo morala celotna energetika korenito spremeniti in preiti iz ustaljenih načinov rabe energije na trajnostno rabo energije.
Je potem svet trenutno v globalni energetski krizi?
Ne bi rekel, da smo v krizi, ker je poraba energentov na predkriznih ravneh, ni pa bistveno višja kot je bila pred koronakrizo. V časi korone je vsa poraba energije padla in zato so cene močno padle. Imamo anomalijo, ekstremne razmere na energetskih trgih, ne pa na področju energetike. Imamo podobno količino energije, kot smo jo imeli pred krizo. Je pa energetika v zelo dinamičnem časi in energetskem prehodu. Smo v času, ko se bo morala celotna energetika korenito spremeniti in preiti iz ustaljenih načinov rabe energije na trajnostno rabo energije. Torej, brezogličnih virov kot so sonce, veter in tudi jedrska energija.
