Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Rok MihevcRok Mihevc
Naše omake so lahko v ličnih kozarcih tudi lepo darilo! (foto: Anshu A / Unsplash)
Naše omake so lahko v ličnih kozarcih tudi lepo darilo! | (foto: Anshu A / Unsplash)

Fanči Perdih: Omakica v ličnem kozarčku je inovativno in osebno darilo

Svetovalnica | 24.11.2021, 15:55 Mirjam Judež

Tisto, kar smo pridelali na svojih vrtovih, je gotovo že našlo pot (ali jo bo kmalu) do naših shramb. Pripravili smo vložnine, odvečno zelenjavo morda zamrznili. Če shranimo omakice v lepe kozarčke, ki smo jih zaprli z ličnimi pokrovčki, dodamo le še pentljo in ta naša omakica, skuhana z ljubeznijo, bo odlično, okusno in uporabno darilo. Če imamo na vrtu še kaj paradižnikov in preraslo veliko bučo, se lahko še vedno lotimo kuhanja. Z nami je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke hiše Amarant, ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir.

Kam z zelenim paradižnikom?

»Zelen paradižnik poberemo, preden začne zmrzovati. Zložimo ga v plitve zabojčke, damo na hodnik, v klet, na suho (ni toliko pomembno ali na temno ali na svetlo). Če nam kakšni plodovi začnejo gniti, jih odstranimo. Ko se bodo začeli barvati, jih uporabimo. Paradižniki, ki so spremenili barvo iz temno zelene v malo svetlejšo, so že v fazi zorenja in se bodo obarvali v rdeče v roku 14 dni, tisti, ki pa so še nedorasli in imajo temno, temno zeleno barvo, pa verjetno ne bodo dozoreli, ker niso dosegli svoje velikosti. Take lahko uporabimo v kakšnih mešanicah kot vložnino, v ajvarju, pomembno je, da se tisto, kar začne gniti, obreže. Zeleni paradižnik naj se dobro, dobro prekuha, ker v zeleni barvi je solanin, ki je strupen in s kuhanjem se to nekako uničuje. Da ne bomo imeli težav, smemo uporabiti do 20 % v neki mešanici, mešani solati, ajvarju, to so vedele že naše stare mame in temu primerno sestavile recepture. Lahko jih uporabimo v kakšnih omakah. Jaz sem pripravila omako iz bučk, paradižnika zrelega, zelenega, paprike, korenčka, vse to sem dobro prekuhala in naredila omako za v kozarce, kot priloga k mesu, dodatek k rižu. Na mojem vrtu so še kakšne kolerabice, zelje, ohrovti bodo ostali tudi čez zimo in lahko tudi s tem kombiniramo in naredimo polizdelke, ki jih čez zimo porabimo v kuhinji. Če damo v bolj dekorativen kozarec ali zapremo z lepim pokrovčkom, lahko podarimo to kot darilo. Vsaka gospodinja je vesela, če dobi kaj vnaprej pripravljenega.«

Ostale so zimske buče in veliki cukini: kar lotimo se, če se še nismo!

»Zimske buče (maslenke, hokaido, muškatne buče) imajo gosljato meso in so zelo dobre za kakšne juhe in omake. Te buče lahko skuhamo, lahko pa jih tudi spečemo in iz tega naredimo pire. Ta pire vložimo v kozarce in imamo že pripravljeno osnovo za bučno juho, bučno omako. Če ta bučni pire kombiniramo z dozorelim paradižnikom v razmerju 2/3 bučnega pireja in 1/3 paradižnikove omake, dobimo čudovito paradižnikovo omako, ki je ni treba ne gostiti, ne sladkati, ker buča zgosti in posladka. Moj mož to je z žlico, skoraj ne rabi ničesar zraven. To je lahko neka osnova, ki jo v lepih, ličnih kozarčkih lahko podarimo. Iz bučk cukinov, ki so zrasle v ogromne buče in ne vemo, kaj bi z njimi, jih lahko naribamo kot repo, razprostremo na peki papir, sušimo nekaj ur, da so kar malo zapečeni v pečici na 100 do 150 stopinj. S tem dobijo dober okus po buči in to so lahko fritati za na bučno juho ali v navadno zelenjavno juho, lahko jih tudi spakiramo v vrečkice in skombiniramo s kozarčkom zelenjavne omake in to je lepo inovativno darilo. Jaz velike cukine uporabljam kot zelenjavni vložek, v zelenjavnih omakah ali v zelenjavnih juhah tako, da jih narežem na koščke, ploščice, kvadratke. Zimske buče (maslenke, hokaido) se razkuhajo in iz njih nastane gosljata zmes. Odrasle bučke cukini se pa ne razkuhajo, vedno ostanejo v koščkih.«

Zelišč čez zimo ne pobiramo

»Čez zimo zelišč ne pobiramo, samo za sprotno uporabo. Kar smo posušili, pripravimo zeliščne mešanice za čaje, lahko pa jih kombiniramo tudi s sadjem. Zdaj se dobi že ekološke pomaranče, limone in ti sadeži so izredno uporabni, ker lahko poleg soka uporabimo tudi lupino. Toda beli del med lupino in mesom je grenak, zato preden pomarančo/limono olupimo/stisnemo, z nožkom za lupljenje krompirja postrgamo ta rumeni, oranžni del, ga narežemo na trakce, kockice, kar nam je ljubše in to posušimo. To uporabljamo v mešanici čajev. Potem imamo čudovit sadni čaj iz arome teh lupin. Če pa posušene lupine zmiksamo v prah, imamo lahko dodatek k pecivu.«

Rožmarin damo čez zimo v hladen in svetel prostor. Ne pozabimo ga vsaj malo zaliti.
Rožmarin damo čez zimo v hladen in svetel prostor. Ne pozabimo ga vsaj malo zaliti. © Babette Landmesser / Unsplash

Buče naj gredo na toplo

»Tudi zelene muškatne buče spravite, predvsem je pomembno, da opazujete, če bi kaj začele gniti. Spravljamo jih na temperaturo vsaj 12 stopinj, mora biti suho. Če so nižje temperature, hitreje začnejo gniti, propadati.«

Če korenček ne uspeva dobro

»Korenček naj se sadi na grebene. Kjer je zemlja bolj zbita, trda, težka, se zgodi, da se v suši ali v veliki moči tako zbije, da enostavno korenček ne more razriniti v globino in ostane droben. Če naredimo grebene, raste tako, da grebene razširi in bomo imeli lep pridelek. Za korenček skozi celo leto in za vse jesensko zimske posevke naredimo grebene, da nam v zimskem času voda odteka. Ko je zemlja zmrznjena, ne pije. Ko pride do odjuge, pade dež in tista voda na zemlji stoji, naše rastline so v mokrem. To je, kot bi imeli mokro v čevljih.«

Kako prezimiti rožmarin?

»Rožmarin je zoprna rastlina za prezimiti. Eni rožmarini so bolj, drugi manj odporni. Predvsem rabi svetlobo. Damo ga v hladen prostor, kjer je dovolj svetlo in samo toliko zalivate, da preživi. Ne ga pustiti na suhem, sicer bo od suše umrl. Kolikor hitro se da, ga damo ven. Ko bo februar, marec, se zaščiti s kopreno, da ga slane ne uničijo, da je čim prej na čim več svetlobe. Pozimi naj ne bo preveč zalit. Voda je pozimi problematična za vse rastline. Ko se temperature močno spustijo, vse premrzne, rožmarin prej kot od mraza propade zaradi tega, ker enostavno ne dobi hrane.«

Slavi Košir in Fanči Perdih v studiu še v predcovidnih časih (brez stekla in brez mask)
Slavi Košir in Fanči Perdih v studiu še v predcovidnih časih (brez stekla in brez mask) © Matjaž Merljak

Božično žito

»Sejanje božičnega žita je tradicija, ki je v tem norem novem času malo padla v pozabo, a zdaj to tradicijo lahko znova obudimo. Božično žito, ki je spremljalo jaslice, je napoved dobre letine v naslednjem letu. Sejali smo ga na sv. Barbaro ali na sv. Lucijo. Če imamo bolj hladno, na sv. Barbaro, sicer lahko sejemo na sv. Lucijo, 13. decembra. Če imamo tople prostore, lahko to božično travo postrižemo, da vršički niso rumeni. To travo lahko uporabimo v kakšnem smutiju, ker je zelo bogata z vitamini, prava vitaminska bomba. Božično žito krasi namizje ali okensko polico ali pa se lotimo setve na malo več in nesemo to kot skromno pozornost, ko gremo čez praznike h komu na obisk. Božično žito prodajamo tudi mi. Dobite ga v vseh trgovinah Jager (Štajerska) ali prek spleta

Prisluhnite Svetovalnici s Fanči Perdih!

Svetovalnica
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.