Miša Pušenjak: Zračenje rastlinjaka in sajenje zimskih solat

Svetovalnica | 10.11.2021, 12:47 Mirjam Judež

V tokratni vrtnarsko obarvani Svetovalnici smo z Mišo Pušenjak, specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, govorili o pridelavi zelenjave v rastlinjaku. Rastlinjaki si vse bolj utirajo pot na naše vrtove, saj nam zelo podaljšajo čas pridelave domače zelenjave, kar je vedno dobro. Marsikdaj pa zmanjka izkušenj. Tu smo na pomoč poklicali Mišo Pušenjak, ki je o tej temi dobro podkovana, saj je avtorica knjige Rastlinjaki na vrtu. Če imate doma rastlinjak, priporočamo pozorno poslušanje od 8. minute naprej ali bolj enostavno: branje spodnjega članka. Pogovor je vodil Robert Božič.

Zračenje rastlinjaka skozi samo ena vrata

»V rastlinjakih je filozofija pridelave zelenjave nekoliko drugačna. Vedno povem, da kupimo takšen rastlinjak, ki zagotavlja tudi bočno zračenje, ne samo zračenje skozi vrata. Skozi ena vrata ne morete prezračiti rastlinjaka. Pomembno je tudi, da ima rastlinjak dobro folijo, da tu ne varčujemo (preveč). Folija, ki je draga, zelo pogosto že preprečuje kondenzacijo vode na stenah rastlinjaka ali jo zmanjšuje. Če imamo samo ena vrata v rastlinjak, si pomagajmo z ventilatorjem in pazimo, da bo varno (vlaga in elektrika ne gresta dobro skupaj). Pomagajmo si s časovnikom za elektriko (jeseni in spomladi nastavimo vklop pred sončnim vzhodom). Smiselno je, da ventilator dela med 6. in 8. uro, več ni potrebno. Zaradi jutranje vlage, kondenzacije vlaga na listih omogoča razvoj glivic. Če so listi rastlin ves čas suhi (ne glede na letni čas), se glivice ne morejo razvijati. Čim sončni žarki padejo na rastlinjak, se začne nabirati kondenz, takrat je prepozno za zračenje.«

Zračenje, ko temperature padejo pod ledišče

»Solate, radič, por, česen najbrž še ni prišel ven, čebula … Vse to ne bo zmrznilo pri teh temperaturah, ki so zdaj. Pozimi, ko so temperature pod lediščem, izkoristimo za zračenje topel del dneva. Zjutraj pred sončnim vzhodom pa zračimo spomladi in jeseni, ko temperature niso v minusu. Preden gremo v službo, odpremo rastlinjake. Poskušamo čim bolj zmanjšati listno maso, iz katere izhlapeva voda, folije, naravne zastirke (slama, volna) so boljše kot nič. Pokošena trava ni dobra zastirka, ker iz nje izhlapeva voda.«

Sadike radiča presajati v rastlinjak nima smisla, lahko pa sadimo sadike prezimnih sort solat

»Da bi zdaj sejali radič v rastlinjak, je že prepozno, prekratek dan, ni ne dovolj svetlobe in toplote, da bi se dovolj razvil in naredil glave, spomladi pa bo šel po vsej verjetnosti v cvet. Za naslednji teden je napovedan mraz, zato bi radič, ki ga imamo še na vrtu za uživanje (sladkorni radič ali štrucar), prestavili v rastlinjak (to ni presajanje). Ljudje ga posadijo preveč in ga ne zmorejo pojesti do mraza. Zato ta radič z lopato izrežemo iz zemlje s čim več zemlje na koreninah, damo ga v gajbico, v rastlinjaku naredimo dovolj velike jame, v katere ga samo postavimo, prestavimo, nič dosti ne mešamo in v rastlinjakih bo takšen radič (glavnati, rdeči in sladkorni) čisto dobro delal še vsaj mesec, dva ali še dlje. Lahko pa še vedno sadimo sadike prezimnih sort solat. V decembru, začetek januarja bi lahko posejali semena radiča za sadike novega, ga imeli nekaj časa na toplem, dokler nima treh dobrih listov, potem pa ga kar takega prestavili v rastlinjak in ga pokrili, če je zelo mrzlo, ker sadik se v februarju še verjetno ne bo dalo kupiti. V rastlinjaku lahko posejemo še motovilec, špinačo ali vzgojimo sadike in te posadimo. Zdaj je čas tudi za sajenje rukole in azijske listne zelenjave.«

Solate, ki ne naredijo glav, lažje prenesejo mraz.

Pridelava zimskih solat v rastlinjaku: izbira sort ni prav »veličastna«

»Vsak ima svoj okus. Pri zimskih solatah nimamo »veličastne« izbire, ker smo eden redkih narodov, ki ima to navado sajenja prezimnih sort. Najbolj stari in najmanj problematični sorti, kar se tiče bolezni, sta: mehkolistna Zimska rjavka in zimska Nansen. V zadnjih letih so prišle k nam še krhkolistne sorte: Posavka (je super, deloma občutljiva na solatno plesen, zato je zračenje rastlinjaka spomladi priporočljivo). Gre za solato, ki ima zelene, temno zelene liste, naredi srednje trdo glavo, kar je zelo priročno za nas gospodinje, ker jo lažje trebimo. Vegorka je manj priljubljena v Sloveniji, zelo občutljiva na solatno plesen, ima lepšo barvo, je rumeno zelena s kakšno rdečo pego. Ne naredi strjenih glav, pač pa zavito rozeto, da jo še lažje trebimo. Sorta Bistra izvira s Kozjanskega, rabi pa pusta tla, nobenega komposta, sicer jo kar raznese. Naredi zelo velike in krhke glave sladkega okusa, je svetlo zelena, skoraj bela, ki iskreno povedano nima kaj veliko koristnega v sebi. Je pa zelo okusna. Solate, ki ne naredijo glave (npr. Gentile), lažje prenesejo mraz. Za tiste bolj navdušene vrtičkarje namig: če imajo čas v božično-novoletnem času, ko imamo sicer opravka z drugimi rečmi, naj si posejejo prve letne sorte solate: Ljubljanska ledenka, Braziljanka najbolje prenašata zimske temperature oz. sorte, ki ne naredijo glav.«