»Svoboda in življenje sta pomembna. A ko si enkrat mrtev, ti tudi svoboda ne koristi.«

Spoznanje več 12. 10. 2021, 10:54 Rok Mihevc

Še vedno smo ujetniki epidemije. Nizka precepljenost zahteva visok davek, to čutijo bolnišnice, tudi zato so še vedno v veljavi ukrepi, ki jih druge države, ki imajo visoko precepljenost, počasi odpravljajo. Pogoj PCT ostaja nujen povsod. Vlada je skušala narediti še več, vendar vemo, da je ustavno sodišče zadržalo pogoj PC za državno upravo, ki ga je predlagala vlada. Kaj o sodelovanju tistih, ki bi lahko več storili za to, da se rešimo epidemije, pa tega ne storijo, meni nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič? Je za ustavno sodišče res več človekova svoboda kot zdravje? To smo ga vprašali v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, ki jo je vodil novinar Tone Gorjup.

»Če si enkrat mrtev, ti tudi svoboda ne koristi«

Oboje je zelo pomembno, človekova svoboda in človekovo življenje, je na vprašanje odgovoril dr. Petrič, pri tem pa pomenljivo dodal: »Res pa je, če si enkrat mrtev, ti tudi svoboda ne koristi.« V presojo ustavnega sodišča se ni spuščal, ker meni, da ga je treba spoštovati. Je pa zadovoljen, da tudi s strani vlade ni znakov ali signalov o nespoštovanju sodb ustavnega sodišča. »Tudi če se z njo ne strinjam, jo moram spoštovati. Navsezadnje, morda se pa motim in je imelo sodišče prav, četudi drugače mislim. Cenim to in mislim, da se to ne sme zgoditi, da bi zaradi kritik do posameznih odločitev sodišč začelo nekako resneje dvomiti v avtoriteto odločb naših sodišč. Ustavnega, vrhovnega in ostalih. Brez tega smo res v velikih težavah.«

Res pa je, če si enkrat mrtev, ti tudi svoboda ne koristi.

Kdaj iti skozi »pozitivistične ovire«?

Kot pravi Petrič, je njegov pogled na dogajanje malce preveč obremenjen z etiko. V zvezi s pandemijo je namreč močno v ospredju prav etično vprašanje. »Tu je bilo veliko dilem, npr. ali naj kar pustimo starejše? Povsod v naši zahodni civilizaciji je preveč govora o evtanaziji in še marsičem. Življenje je sveto, s tem se strinjam. Iskali smo najboljše rešitve, mogoče je bil kakšen ukrep tudi v smislu pozitivistične pravne presoje vprašljiv. Sprejet je bil z odlokom, moral pa bi biti z zakonom. Močan argument imajo tisti, ki se zanašajo na ustavo.« Sam pa na pravo gleda s postavljanjem v ospredje pravičnosti in legitimnosti nasproti legalnosti. »So pa situacije, ko je za nek zakon, predpis treba vendarle razmisliti, da vnaša probleme, težave, ogroža celo življenje, in iti skozi neke pozitivistične ovire.«

Pravo ni samo branje predpisov, je tudi razmislek, sposobnost presoje in tehtanja na temelju znanja, razumevanja in tudi temeljnih vrednot na katerih neka družba temelji.

Pravo ni samo branje predpisov

Na najvišjih instancah je ta razmislek vedno potreben, je ocenil naš sogovornik. »Upajmo, da bodo naša sodišča imela pred očmi, da je vendarle nazadnje najvišja človekova vrednota življenje. To je največ, kar imamo. In da je včasih nemogoče ali je bil nek nujen potreben ukrep sprejet mogoče na malce procesno vprašljiv način in da ga zato ne bomo ovrgli in povzročili veliko škodo. Bomo raje tvegali to, da smo na najvišjih instancah mogoče ravnali pozitivistično pravno gledano malce vprašljivo, ampak da smo ravnali v duhu pravičnosti, humanosti in spoštovanja človeka. Ko je na tehtnici mala formalistična zadeva, na drugi strani pa temeljne vrednote kot je človekovo življenje, potem bo sledil tistemu, kar je bistveno, temeljno, pomembno, sveto in bom pripravljen se ne zakopati za pozitivistično stvar. Pravo ni samo branje predpisov, je tudi razmislek, sposobnost presoje in tehtanja na temelju znanja, razumevanja in tudi temeljnih vrednot na katerih neka družba temelji.«

Celotnemu posnetku oddaje z dr. Petričem lahko prisluhnete v avdio arhivu