Spominjamo se, 29. september - ekshumacija Janeza Frančiška Gnidovca
Spominjamo se | 29.09.2021, 09:01 Tone Gorjup
Na današnji dan 2010 so posmrtne ostanke škofa Janeza Frančiška Gnidovca z ljubljanskih Žal prenesli v cerkev Srca Jezusovega na Taboru.
Potem, ko je papež meseca marca odobril odlok o herojski stopnji krepostnega življenja božjega služabnika škofa Gnidovca, so se lazaristi odločili za izkop njegovih posmrtnih ostankov. Obred ekshumacije na Žalah je na Gnidovčev rojstni dan vodil ljubljanki nadškof Anton Stres. Sledil je prenos krste v cerkev Srca Jezusovega, kjer so jo položili v za to pripravljeno grobnico pod stranskim oltarjem.
Sledila je slovesna maša ob tem dogodku, ki jo je daroval nadškof Stres, ki je pri med drugim dejal: „Njegovi posmrtni ostanki so prišli v to cerkev, v kateri je leta 1924 prejel škofovsko posvečenje. Prišel je bliže nam zato, da bi bili mi bližje njemu, da bi nas njego zgled svetništva spodbujal k takemu požrtvovalnemu in nesebičnemu življenju, kakršnega je izpričal v svojem pastirskem poslansvu.
29. septembra 1772 je v Grudi ob Skadarskem jezeru umrl misijonar p. Vilibald Lózej. S še nekaj frančiškani je deloval na južnem delu Balkana, ki je bil takrat pod Turki. Zaradi odnosa muslimanske oblasti do Cerkve je bilo njegovo delo omejeno le na navzočnost med tamkajšnjimi kristjani in ohranjanje njihove verske pripadnosti.
Na današnji dan leta 1892 je Dramatično društvo v Ljubljani odprlo Deželno gledališče. Ob tej priložnosti je občinstvu predstavilo Jurčičevo Veroniko Deseniško.
29. septembra 1946 je prišel v Ljubljano nadškof Hurley, odpravnik poslov Svetega sedeža v takratni Jugoslaviji in se srečal z generalnim vikárjem Antonom Vovkom ter ravnateljem mariborskih bogoslovcev dr. Maksimilijanom Držéčnikom. Povedal jima je, da ju je papež na praznik Žalostne Matere Božje imenoval za škofa v Ljubljani in Mariboru. Zaradi nasprotovanja oblasti je bilo imenovanje tajno.
Na današnji dan leta 1994 je v Celju umrl pisatelj Franc Púncer. Po poklicu je bil profesor biologije. Med drugim je izdal romane Časovna vrv, Wemarus in Opna.
