Dr. Aleš Rozman: "Mnoge je preprosto strah cepljenja."

Svetovalnica 22. 09. 2021, 09:04 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Razmere v bolnišnici Golnik

Hvaležni smo, da si je kljub obilici dela čas za poslušalce Radia Ognjišče znova vzel direktor bolnišnice Golnik dr. Aleš Rozman. Vabljeni k poslušanju pogovora z njim.

»Projekcije obolelih niso ugodne, a v tem trenutku zadevo več ali manj še obvladujemo. Odprt imamo en navadni oddelek s 30 posteljami in intenzivni oddelek z 8 posteljami, kjer so tudi bolniki brez covida (ločeni od tistih s covidom). Se pa intenzivno pripravljamo, da bomo verjetno odpirali še dodatne kapacitete, ko bo višek tega vala, kar napovedujejo v sredini oz. konec oktobra. Zdravstveni delavci bomo dali vse od sebe, da ljudem pomagamo, da niti eden ne bi ostal pred vrati bolnišnic, tudi če bodo kapacitete presežene.«

V prejšnjem valu smo videli, da ko je res hudo, v bolnišnici stopimo skupaj in takrat damo še več od sebe.

Povprečna starost bolnikov s covidom se niža

»Trenutno se nekoliko spreminja povprečni bolnik v primerjavi s prejšnjimi valovi. V prvem valu je bilo veliko starostnikov, starih 80 in več let, zdaj je povprečna starost okrog 60 let. Mnogi od njih nimajo pridruženih bolezni. V prejšnjem valu smo opazili, da je bilo veliko bolnikov takih s povišano telesno težo, zdaj tudi to ni več pravilo. Zdaj imamo mlajše bolnike, ki nimajo kakšnega posebnega dejavnika tveganja, a ti so sicer redkejši, bolj izjeme. Če povzamem, so bolniki nekoliko mlajši, imajo manj spremljajočih bolezni, kot so jih imeli pred tem.«

Velja pravilo: otroci, mladostniki, mlajši redko zbolijo s težko klinično sliko

»S starostjo tveganje za težek potek bolezni še vedno narašča, a težko rečemo vnaprej. Nekateri dejavniki tveganja: sladkorna bolezen, diabetes, rak, povečana telesna teža, bolezni kostnega mozga, predvsem pa imunska oslabelost (težko tvorijo imunske celice), torej bolezni, ki težko oblikujejo imunski odgovor, ti bolniki so najbolj ogroženi.«

Velika večina bolnikov v bolnici je necepljenih

»Na navadnih oddelkih leži med 75-80 % necepljenih, na intenzivnih pa 90 % necepljenih. Zaščita, ki jo cepivo nudi, da ne zbolimo oz. da se lahko zdravimo doma, je dobra. Čeprav cepivo ni 100 %, zmanjša škodo, možnost okužbe in težjega poteka bolezni.«

Vedno na tehtnico postavljamo korist in škodo cepljenja

»Opažamo, da je necepljene ljudi strah. Žal pogosto zaradi tega, ker so dobili nepravilne informacije; celo s strani zdravstvenih delavcev, kar težko sprejemam. Vedno postavljamo na tehtnico korist in škodo cepljenja. Pod drobnogled smo zelo postavljali stranske učinke cepiv. Večina ima nekajdnevno bolečino na mestu vboda, cepljenje spremlja temperatura, glavobol, nekateri vzamejo Lekadol. To so odzivi, ki jih povzroči aktivirani imunski sistem in ne samo cepivo. Imunski sistem se odzove, kot bi šlo za okužbo, čeprav cepivo, ki ga damo v telo, ne povzroča okužbe, a imunski sistem se mora odzvati na način, da prepozna tujek, oblikuje imunski odgovor, naredi protitelesa, da se oblikujejo specifične celice. Ker celice imunskega sistem med seboj komunicirajo z molekulami, ki jim rečemo citokini, je to posledica kratkoročnih stranskih učinkov komunikacije znotraj imunskega sistema. Te stvari niso nevarne, minejo same po sebi, le pri redkih ljudeh so podaljšane.«

Resnični stranski učinki, endokarditis, strdki na neobičajnih mestih so izredno redki. Pri covidu, ki ga prebolimo, je verjetnost za krvni strdek in tveganje za okvaro pljuč oz. hujši potek bolezni bistveno večje. Ko postavimo to na tehtnico, je korist močno na strani cepiva.

Naravno pridobljena imunost po prebolelem covidu je običajno dobra in celostna, a žal lahko tudi kratkotrajna

»Protitelesa niso garancija, da ne bomo ponovno zboleli. Protitelesa so samo del imunskega odgovora, niso celotna stika. Tudi pri cepljenih, ki imajo visoko raven protiteles, pride do zbolevanja. Imunski sistem je kompleksna stvar, to niso samo protitelesa, je tudi celična imunost, specifični tip protiteles, imunske celice in dodatni elementi. V tem trenutku ne poznamo natančnega nivoja protiteles, ki bi posameznika zaščitile. Je pa velika verjetnost, da prebolevniki zbolite za milejšo klinično sliko. Naravno pridobljena imunost po preboleli bolezni je običajno dobra in celostna, a žal je lahko tudi kratkotrajna. V praksi opažamo, da malo prebolevnikov znova pride v bolnišnico po drugi okužbi, kar govori v prid temu, da prebolevnost vendarle nudi relativno dobro zaščito. Je pa motiv za cepljenje prebolevnikov ta, da se po nekem času, ko dobijo še dodaten odmerek cepiva, že stvorjen imunski odgovor okrepi in postane bolj trajen. To je razlog, zakaj želimo pridobiti prebolevnike za cepljenje. Prebolevanje nudi kar dobro stopnjo zaščite.«

Pogosto po cepljenju vse zdravstvene težave, ki se pojavijo mesec, celo pol leta po cepljenju, povezujemo s cepljenjem

»Pogosto po cepljenju vse težave, ki se pojavijo po tem, začnemo povezovati s cepljenjem. Tudi brez cepljenja zbolevamo zaradi drugih bolezni ves čas, ampak zdaj, ko je to cepljenje tako problematizirano, začnemo vse povezovati s cepljenjem. Svetujem, da poiščete zdravniško pomoč, predlagate preiskave in poskusite ugotoviti vzrok za vaše bolečine. Nič ni izključeno, zato je treba vse proučiti. Verjetnosti, da bi bilo to zaradi cepljenja, so izredno majhne, a treba je poiskati pravi odgovor na vprašanje, zakaj se je določena bolezen pojavila v tem času. Kar se pojavi v prvih dneh do 14 dni po cepljenju, je povezano s cepljenjem, pozneje vse skupaj izzveni.«

Dolgotrajni covid pušča številne posledice

»Bolnikov z dolgotrajnim covidom je 10–15 %. Ni nujno, da so preboleli covid s težko klinično sliko, lahko so ga prebolevali tudi doma. K nam pogosto pridejo bolniki, ki so imeli že prej okvaro pljučnih funkcij in so jim po covidu ostala na pljučih določena zasenčenja, pljučna rezerva se jim je dodatno zmanjšala, kar čutijo kot težko dihanje, podaljšan občutek, da ne okrevajo. Mnogi se vračajo z manjšo toleranco za napor. Ne morejo se sestaviti, ne morejo po stopnicah, ne morejo početi aktivnosti, ki so jih počeli prej. Pri mlajših rekreativno aktivnih še mesec in dlje po covidu ne zmorejo več športnih aktivnosti, ki so jih počeli prej. Pogosto trajajo te utrujenosti, glavoboli, izguba volje, splošna oslabelost in nizka toleranca za aktivnost, napor ... še nekaj mesecev. Dobra novica je, da po mesecu, dveh težave same preminejo, pri nekaterih pa traja precej dlje, da se sestavijo nazaj. Zanimive so težave s spominom (brain fog – megla v možganih), ko si ne zapomnimo toliko kot prej. Je skupek simptomov, ki so lahko posledica novega virusa ali samega načina, kako se ta bolezen preboleva.«

Vse te epidemije se v roku določenega časa vendarle umirijo, ampak tudi po tem bomo še ostali sosedje, živeli en z drugim, konstruktivno ustvarjali naše okolje in odnose. Obstajajo ljudje, ki jih je preprosto strah cepljenja. Povabil bi, da pridejo s svojimi dvomi in strahovi do nas, da se o tem pogovorimo.

Učinek cepiva sčasoma upada, zato se za starejše priporoča cepljenje s tretjim poživitvenim odmerkom

»Učinek cepiva sčasoma veni, upada, zato obstaja (zaenkrat še neuradno) priporočilo, da se starejši, ranljivejši cepijo s tretjim odmerkom. To bi bilo še posebej priporočljivo za starostnike, ki imajo slabše imunske odzive, transplantirance, bolnike z raznimi vrstami krvnih rakov … Korist tretjega odmerka cepljenja močno presega tveganje.«

Komu se cepljenje odsvetuje?

»Medicinskih razlogov, zakaj se človek ne bi cepil, je izredno malo. V prvi vrsti so to osebe, ki bi bile lahko alergične na sestavine v cepivu. S tem, ko se cepimo, bolj ščitimo tiste, ki sicer so cepljeni, ampak ne razvijejo dobrega imunskega odgovora. To so transplantirani bolniki, ki imajo imunosupresivno terapijo, rakavi bolniki ali prebolevniki teh bolezni in pa tisti, ki so že v ranljivejši dobi svojega življenja (stari 80, 90 let) in težko razvijejo dober imunski odgovor.«

Iz cepljenja delamo preveliko »dramo«

»Prav je, da smo kritični, se vprašamo, če cepivo deluje, če je varno, da pa iščemo neke nemogoče teorije zarote, poslušamo izmišljotine in ustvarjamo veliko razburjenje, je čisto odveč. Te stvari bi lahko sprejeli z odločitvijo, s trezno glavo, z manj razburjenja in ravnali časom primerno. Vemo, da si pandemije nismo izmislili. Na racionalni način moramo reagirati, ustaviti prevelike posledice in živeti neko normalno prilagojeno življenje primerno okoliščinam. Vse te epidemije se v roku določenega časa vendarle umirijo, ampak tudi po tem bomo še ostali sosedje, živeli en z drugim, konstruktivno ustvarjali naše okolje in odnose. Obstajajo ljudje, ki jih je preprosto strah, da bo po cepljenju prišlo do izgube zdravja. Povabil bi, da pridejo s svojimi dvomi in strahovi do nas, da se o tem pogovorimo.«

Prisluhnite pogovoru z dr. Alešem Rozmanom.