Spominjamo se, 21. september - "Škofovi zavodi"
Spominjamo se | 21.09.2021, 08:47 Tone Gorjup
21. septembra leta 1905 je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič v Šentvidu nad Ljubljano blagoslovil Zavod Sv. Stanislava.
Svoj nagovor na slovesnosti je škof končal z besedami: »... slogo, napredek v resnici in pravo krščansko ljubezen naj pomeni napis na pročelju zavódov - Kristusu, Zveličarju sveta.«
V tako imenovanih »Škofovih zavódih« je zaživela prva gimnazija s slovenskim učnim jezikom pri nas. Škof Jeglič si je za ustanovitev popolne slovenske gimnazije prizadeval že od leta 1898. Pri tem je naletel na nasprotovanje liberalnega tabora. Škofov načrt je ostro napadel Ivan Tavčar, v imenu občine pa tudi ljubljanski župan Ivan Hribar.
Na današnji dan 1906 se je v Ljubljani rodil pripovednik, pesnik in dramatik Lojze Zúpanc. Napisal je več romanov ter izdal več zbirk pravljic in pripovedk.
21. septembra 1951 so zakrinkani neznanci skozi okno župnišča v Preski ustrelili 76-letnega župnika Valentína Óblaka, doma iz Mavčič. Pogreba se je udeležila množica vernikov.
Njegov nečak koprski škof Janez Jenko je o njem zapisal: » Kdo je streljal, ljudje ne vedo natančno, a udeleženci so znani... Prepričani smo, da je v nebesih, saj je umrl mučeniške smrti zaradi vere, umorjen od komunistov.«
21. september je dan Vojaškega vikariata Slovenske vojske. Na ta dan leta 2000 je bil med vlado in Slovensko Škofovsko konferenco podpisan sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb, ki je temelj za njegovo redno delo. S tem je bil uradno ustanovljen vojaški vikarijat. Vladna stran je 20. oktobra 2000 podpisala podoben sporazum še z Evangeličansko Cerkvijo v Sloveniji.
Tedanji vojaški vikar dr. Jože Plut je ob deseti obletnici vikariata med drugim dejal: „Z vojaki moramo živeti, da jim lahko služimo v vseh situracijah. Smo varuhi človekovega dostojanstva in spremljevalci vojakov in vojnih ujetnikov v najhujših trenutkih življenja. Med njimi smo kot znamenje upanja in presežnega, smo poslušalci v človekovih najbolj intimnih doživljanjih, ko človek ostane sam s svojim Bogom; svetovalci s področja etike, morale in religijskih vprašanj smo in smo tisti, po katerih država kot po predstavnikih določene cerkve ali verske skupnosti vojakinjam in vojakom omogoča živeti po vesti in veri, tudi z možnostjo udeležbe pri bogoslužju.“
Rubrika "Spominjamo se" vam je na voljo tudi v obliki podcasta.