Jože BartoljJože Bartolj
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Naša gostja je bila Andrea Backović Juričan z NIJZ (foto: Izidor Šček)
Naša gostja je bila Andrea Backović Juričan z NIJZ | (foto: Izidor Šček)

Pomoč po prebolelem covidu

Svetovalnica | 16.09.2021, 21:37 Mirjam Judež

Močna utrujenost, poslabšanje stanja po naporu, težave s spominom in koncentracijo - to so najpogostejši simptomi posledic prebolelega covida. O tem, kam se obrniti po pomoč in kaj pravi nacionalna raziskava o vplivu epidemije na kakovost življenja smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bila višja fizioterapevtka in delovna terapevtka Andrea Backović Juričan z NIJZ. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Simptomi dolgotrajnega covida

»Dolgotrajni ali kronični covid je večsistemska bolezen. Do njega pride, ko se prebolevnik še 12  tednov ali več spopada z najrazličnejšimi simptomi po preboleli bolezni. Dolgotrajni covid je za nas raziskovalce nek nov pojav, a uspeli smo identificirati več kot 200 simptomov, ki se pojavljajo pri dolgotrajnem covidu. Najpogostejši so povezani z ekstremno izčrpanostjo, slabšim počutjem, tu so še razne bolečine v mišicah in sklepih, težave s pomnenjem in koncentracijo.

Raziskave kažejo, da se z dolgotrajnimi posledicami covida spopada četrtina prebolevnikov

»Svetovna zveza za fizioterapijo pa pravi, da za dolgotrajnimi posledicami covida trpi za najmanj eno zdravstveno težavo vsaj eden od desetih prebolevnikov. Med tisoč Slovenci, ki sodelujejo v raziskavi, kako pandemija vpliva na življenje, jih je 20 % prebolelo covid, od teh prebolevnikov pa jih je 70 % takih, ki se mesec po preboleli bolezni spopadajo z najmanj eno zdravstveno težavo. Od teh težav v največjem deležu (38 %) navajajo kronično utrujenost in slabo počutje, v nekoliko manjšem deležu pa so simptomi, kot so: motnje spanja, bolečine v mišicah in sklepih, težave s pomnenjem in koncentracijo in tudi za nas fizioterapevte zelo pomemben simptom, to je, da se lahko pojavi zelo hitro poslabšanje stanja po naporu in raznih oblikah telesne dejavnosti, športa.«

Po vsej Sloveniji poteka program "Skupaj za zdravje"

»Ta program je prosto dostopen in brezplačen za vse z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem in v sklopu programa delujejo tudi t. i. zdravstveno vzgojni centri in centri za krepitev zdravja, ki posameznikom in skupinam lahko pomagajo tudi po prebolelem covidu. Naši strokovnjaki (medicinske sestre, fizioterapevti, psihologi, kineziologi in dietetiki) so strokovno usposobljeni, da lahko obravnavajo tudi prebolevnike covida z dolgotrajnimi posledicami.

V teh centrih lahko pomagajo posameznikom in skupinam, ki želijo spremeniti gibalne, prehranjevalne navade, če imajo težave na področju duševnega zdravja, težave s tveganim pitjem, opuščanjem kajenja, poskrbimo tudi za sladkorne bolnike, ljudem pomagamo izboljšati in spremeniti življenjski slog. Centri delujejo v vseh zdravstvenih domovih trenutno v nekoliko zmanjšanem obsegu dela, toda vredno je poklicati in se dogovoriti za najbližji možni termin. Za poglobljene obravnave je potrebno imeti preventivni pregled v ambulanti družinskega zdravnika, za krajše obravnave za kak individualni pogovor, nasvet, testiranje telesne pripravljenosti, za udeležbo na kratke, enkratne delavnice pa ni potrebno nobene napotitve, se pokliče in dogovori za termin delavnice. Poglobljene obravnave temeljijo na opolnomočenju posameznika, da ta dobi veščine in znanja, kako sam obvladovati svojo vsakodnevno telesno dejavnost, prehranjevalne navade, kako vzpostaviti, ohranjati prehranjevalne navade, kako se spoprijemati s stresom … Najbolj interdisciplinarna je delavnica »Zdravo hujšanje«, kjer sodeluje cel tim zdravstvenih strokovnjakov.«

Tudi fizioterapevt lahko pomaga

»Najbolj je pomemben respiratorni fizioterapevt predvsem v začetnih fazah bolezni, pa tudi lokomotorni fizioterapevt (tisti, ki postavi nazaj na noge pacienta, da lahko normalno funkcionira v vsakodnevnem življenju). Žal je respiratornih fizioterapevtov samo 50 v Sloveniji, potrebujemo pa jih bistveno več. Najbolj pomembne so tudi dihalne vaje, ker je znano, da je covid takšna bolezen, ki napade dihalni sistem in resno ogrozi zdravje. Dihalne vaje pripomorejo k predihanosti pljuč, krepijo imunski sistem in preprečujejo nadaljnje okužbe. Vsakodnevno gibanje, aktiven življenjski slog na splošno. Poudarila bi znova simptom poslabšanja ob naporu in zato je vračanje nazaj v vsakodnevno aktivnost, v aktiven življenjski slog postopno. Za marsikoga je potreben individualen pristop. Fizioterapevt mora ocenjevati ustrezen tempo, spremljati srčni utrip, da ne pride do pretreniranosti, do simptoma poslabšanja ob naporu in tudi pacienta nauči, kako lahko to sam počne, da prepozna znake poslabšanja, da se ustavi in vadi stopnjo nižje. Fizioterapevt predpiše točno določene vaje, potrebno pa je tudi predhodno ocenjevanje telesne pripravljenosti.«

Motnja vonja in okusa pri marsikom ne izzveni še 12 tednov po prebolelem covidu. Imam primer v družini, ki po 9 mesecih še vedno ne okuša in ne vonja. Kakovost življenja se mu je poslabšala.

Postcovidna depresija

»Centri ponujajo tudi različne obravnave za krepitev duševnega zdravja. To so kratke delavnice tehnik sproščanja, za katere ne potrebujete napotitve. Na voljo pa so še poglobljene obravnave za spoprijemanje z depresijo, z anksioznostjo in delavnica za obvladovanje stresa. Pokličite v center in se dogovorite za termin. Centri nudijo tudi telefonsko pomoč na daljavo, kjer svetujejo naši psihologi. Kar zadeva depresijo obstajajo znanstvene raziskave, da 10.000 do 12.000 korakov na dan lahko nadomesti antidepresive pri srednje težkih oblikah depresije.«

Vsakodnevno gibanje, aktiven življenjski slog sta načina, kako krepiti in ohranjati naš imunski sistem.

Evropski teden mobilnosti in Teden športa

»Danes se začenja Evropski teden mobilnosti. Slogan letošnjega leta je Živi zdravo, potuj trajnostno, zato bi pozvala vse, da poskusijo vsaj ta teden potovati aktivno brez motoriziranih oblik prevoza ali da kombinirajo javni prevoz s kolesarjenjem in pešačenjem. Na ta način bodo vplivali na izboljšanje kakovosti zraka, manj bo gneče na cestah, manj bo hrupa, pa še nekaj dobrega bodo naredili za zdravje. Ob zaključku 22. septembra z dnevom brez avtomobila se 23. septembra začenja Evropski teden športa, ko je tudi praznik športa. Od lanskega leta je to nov državni praznik. Od 23. do 30. septembra se bodo po celi Sloveniji zgodili različni brezplačni športni dogodki. Pozivam, da se poslušalci pozanimajo, kje grejo lahko preveriti svojo telesno pripravljenost, se udeležijo preizkusa hoje na 2 km, kakšni vadbeni programi se ponujajo v lokalni skupnosti in se udeležijo teh aktivnosti tudi v družinskem krogu. Preventiva obsega tudi cepljenje in zdrav način življenja naprej.«

Svetovalnica
Protestni shod upokojencev, ki ga pripravlja ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije. (photo: Bor Slana/STA) Protestni shod upokojencev, ki ga pripravlja ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije. (photo: Bor Slana/STA)

Tokrat protestna vožnja in petje Svete noči

Inštitut 1. oktober in ljudska iniciativa Glas upokojencev danes ob 15.00 na Trgu republike pripravljata že 16. protestni shod. Na njem želita opozoriti na pereče probleme upokojencev in starejših ...

dr. Gabriel Kavčič (photo: STA) dr. Gabriel Kavčič (photo: STA)

S tem gremo v smer splošnega ukinjanja ugovora vesti

Farmacevti v lekarnah ne bodo mogli več uveljavljati ugovora vesti. Koalicijski poslanci so namreč podprli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. V SDS so sejo obstruirali, v NSi so bili ...

Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt) Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt)

Takega večera mnogi narodi ne poznajo

Pred nami je prvi sveti večer. Podoben je drugim večerom, a vseeno je zelo drugačen. Je večer, ko se že veselimo jutrišnjega praznika – rojstva Jezusa Kristusa. Stara slovenska navada je, da nocoj ...

Matic Vidic (photo: Rok Mihevc) Matic Vidic (photo: Rok Mihevc)

Odpreti svojo "štalo" je najlepše darilo za božič

Četrta adventna sveča že gori, kar pomeni, da se božični čas počasi bliža. Z vsakim prižigom sveče v adventnem vencu, se vedno bolj zavedamo, da je božič tik pred vrati. Ta čas naj bi bil obdobje ...

Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay) Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay)

Ko v Božičkovi preobleki plezam po pediatriji

Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...