Maja Morela
Andrej Novljan
Meta Potočnik
 (foto: rawpixel.com)
| (foto: rawpixel.com)

Odprto o duševnih stiskah otrok in mladostnikov in svetu zaslonov

02.09.2021, 07:18 s. Meta Potočnik

Mladost je lep, a zahteven čas velikih sprememb in temeljnih življenjskih izbir. V času epidemije smo se začeli soočati tudi s težavami mladih, ki so jih odražali tako na telesu kot duši. Še posebej ranljivi so ob privlačnem svetu zaslonov, ki jih vodi v neznane svetove, v katerih so prevečkrat sami. Tu je večkrat začetek odvisnosti, ki ima izvor še drugje: nezadovoljivi odnosi, genetska psihološka struktura, strah pred življenjem. Kaj storiti, ko se otrok odziva agresivno ob postavljenih mejah?

O tem smo se pogovarjali s pedopsihiatrinjo, dr. Marijo Anderluh, predstojnico službe za otroško psihiatrijo in psihologinjo Špelo Reš iz centra LOGOUT, kjer nudijo pomoč pri prekomerni rabi interneta.

Če želimo zaznati duševne motnje, je dobro vedeti, kakšen je duševno zdrav mladostnik. Dr. Marija Anderluh meni takole: »Duševno zdravje pomeni celostno dobrobit. Je dobro počutje in zmožnost razvijanja vseh svojih sposobnosti za razvijanje odnosov z drugimi in biti dobro pripravljen na spremembe.«

dr. Marija Anderluh
dr. Marija Anderluh © Grega Valancic

Psihologinja Špela Reš: »Duševno zdravje ni samo odsotnost duševnih težav. Ko gledam mladostnike, s katerimi v praksi delam, bi rekla, da je duševno zdrav mladostnik tisti, ki lahko varno in v nekem spodbudnem okolju opravlja svoje razvojne naloge, predvsem oblikovanje lastne identitete.«

psihologinja Špela Reš
psihologinja Špela Reš © Center Logout

Šolsko leto, ki je za nami, je bilo po besedah dr. Marije Anderluh skrajni nenavadno, ki je odzvanjalo na zelo različne načine. »Del otrok se danes težko vrača v šolo, ker so našli nek svoj ritem. Posebno tisti otroci, ki niso preveč družabni in jim ustreza šolanje na daljavo. Nekateri se tudi niso zmogli vrniti in s takšnimi se srečujemo na naši kliniki. Nekateri so težave uspešno premagali in se bodo lažje vrnili v šolo. En del je zelo pogrešal vrstnike in se šole veseli. Tu so še otroci, ki so težko spremljali pouk na daljavo, in se bodo sedaj soočili s težavami zaradi lukenj v znanju.«

In kako otroku postaviti meje s pravili in dogovori? Špela Reš pravi: »Ko otrok dobi napravo za darilo, ali si jo kupi iz prihrankov, misli, da je zdaj njegova in lahko dela kar hoče in starš mu ne sme postaviti pravil. Pa ni tako. Odsvetujemo, da je otrok lastnik naprave. Nakup naprave mora biti odločitev starša in stvar družinskega pogovora o pravilih uporabe. Potem pa sledi nadzor, kajti otrok in mladostnik naprave običajno nista sposobna ugasniti sama od sebe.«

Želite izvedeti več? Prisluhnite celotnemu Pogovoru o.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Pogovor o
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...