V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Slovenija 15. 09. 2021, 07:38 Alen Salihović

Število prebolevnikov po covidu-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki je letos potekal pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

Fizioterapija je zelo pomembna pri zdravljenju in obravnavi oseb, ki okrevajo po dolgotrajnem prebolevanju covida-19. Ta se pri vsakem kaže nekoliko drugače, je povedal predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije Tine Kovačič. »Oblikovanih rehabilitacijskih programov, financiranih s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za posameznike z dolgotrajnim covidom-19 v Sloveniji nimamo. Terapije za rehabilitacijo po dolgotrajnem covidu-19 so za zdaj večinoma samoplačniške, izvajajo pa jih med drugim slovenska zdravilišča. Vsem prebolevnikom pa so na voljo tudi centri za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni centri, ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji in nudijo individualno ali skupinsko pomoč pri spremembi oz. izboljšanju življenjskega sloga na področjih kot so prehrana, telesna dejavnost in duševno zdravje,« pojasnjuje Kovačič.

O točnih številkah obolelih z dolgotrajnim covidom po besedah predstojnice Klinike za infekcije bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjane Lejko Zupanc ni mogoče govoriti, je pa dejala, da so najpogostejši simptomi močna utrujenost, poslabšanje stanja po naporu, težave s spominom in koncentracijo.

Med tistimi, ki je prebolel covid in se danes še vedno sooča s posledicami je računalniški programer Davor Tavčar. Po nekaj manj kot enem letu od okužbe še vedno ni sposoben popolnoma opravljati dela. »Prehodim maksimalno sedem kilometrov na dan, programiram pa lahko največ tri ure. Nato pa izklopim glavo, zaradi težav s koncentracijo. Čas globoke koncentracije se je močno zmanjšal. Z lastno vadbo sem januarja prišel do teh treh ur. Želel sem več, nato pa mi je čez noč padla storilnost le na eno uro. Na dan pa sem lahko prehodil zgolj dva kilometra. Psihologinja mi je svetovala obisk nevrološke klinike, kjer so mi naredili izvid. Tam zdaj hodim na terapije. Tam imajo računalniške programe za krepitev podaljšane pozornosti. Najprej gre za enostavne zadeve, nato pa zmeraj težje. Zdaj sem spet na treh urah programerskega dela, vendar je to premalo za vzdrževanje družine.«

Na Uri Soča sprejemajo tiste, ki so bili hospitalizirani, ostalim pa je na voljo program Skupaj za zdravje v katerega se lahko vključijo s pomočjo osebnega zdravnika, nam je povedala nacionalna promotorka zdravja pri NIJZ Andrea Backović Juričan.

V Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča so od začetka epidemije sicer sprejeli že več kot 100 bolnikov, ki so deležni celostne obravnave s strani strokovnjakov. Med njimi so zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, psiholog, socialni delavec in strokovnjaki s področja zdravstvene nege.