Marjan BuničMarjan Bunič
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Tone GorjupTone Gorjup
Dr. Zorc: 'Po kovidu opažamo tudi psihične spremembe pri ljudeh, slabšo koncentracijo, slabšo energijo, posledice pri bolnikih, ki so preboleli virus, so lahko trajne: težave z dihanjem, motnje srčnega ritma in številni drugi zapleti.' (foto: Tanja Dominko)
Dr. Zorc: 'Po kovidu opažamo tudi psihične spremembe pri ljudeh, slabšo koncentracijo, slabšo energijo, posledice pri bolnikih, ki so preboleli virus, so lahko trajne: težave z dihanjem, motnje srčnega ritma in številni drugi zapleti.' | (foto: Tanja Dominko)

Dr. Metka Zorc: »Virus pride, je neviden in zato se je proti njemu težko boriti.«

Svetovalnica | 09.07.2021, 16:38 Mirjam Judež

Teme pogovora v Svetovalnici so bile cepljenje, koronavirus in zapleti po preboleli okužbi oz. postkovidni sindrom. Kot je povedala zdravnica Nina Gorišek Miksić z infekcijske klinike v Mariboru, so ga opredelili kot pojav raznolikih bolezenskih simptomov, ki se razvijejo po prebolevanju, trajajo še približno 12 tednov in za pojav teh težav ni drugega razloga. Večina oseb, ki je kovid prebolela, okreva in se jim zdravje povrne, nekateri pa imajo simptome, ki kar ne ponehajo in to celo tisti, ki kovida niso prebolevali v bolnišnici: utrujenost, zasoplost, kašelj, bolečine v sklepih, prsnem košu, težave z razmišljanjem, koncentracijo, občasna vročina, glavobol, bolečina v mišičah, depresija, hitro bitje in razbijanje srca … Naša gostja pa je bila kardiologinja dr. Metka Zorc, ki vodi ustanovo Medicor. Povedala je, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

V zadnjem letu porast koronarne bolezni, bolezni ožilja pri vseh bolnikih, ne le prebolevnikih

»Kovid je pustil tragične posledice na zdravju ljudi. Ne samo tistim, ki so se zdravili v bolnišnici. Mnogi ljudje so lahko preboleli infekcijo astimptomatsko, brez vročine, ampak kasneje opažam porast kardiovaskularnih bolezni, koronarne bolezni in obolenje srčne mišice kot take. Pred kovidom smo v Sloveniji uspeli dokaj dobro skoraj znižati krivuljo obolenja žilnega sistema, koronarne bolezni. Bolniki, ki smo jih zdravili, so imeli manj napredovalo bolezen. V zadnjem času ugotavljam, da se je bolezensko stanje pri mnogih bolnikih poslabšalo. Ne samo pri tistih, ki so dejansko preboleli bolezen, tudi pri ostalih. Morda zaradi neaktivnosti, ker so ljudje manj skrbeli za svoje zdravje, so ostali doma, morda bili tudi depresivni. Svoje težave so lahko usmerjali v pretirano hranjenje in seveda je vse to posledica, ki povzroča napredovanje in drastično poslabšanje predvsem koronarne bolezni.

Včasih so bolnike zdravili na manj invaziven način

»Sedaj narašča število bolnikov, ki potrebujejo operativna zdravljenja in ni dovolj samo intervencija z vstavljanjem žilne opornice v koronarne arterije, ampak prava klasična revaskularizacija: popravljanje poškodovane cirkulacije v srcu s klasičnim aortokoronarnim bypassom, difuzna bolezen na koronarnih arterijah … Ljudje se premalo zavedajo, da kovid najverjetneje povzroča vnetja v žilnem sistemu, kar se odraža na srčnih žilah in na srčni mišici, pa tudi na malih krvnih žilah v srcu in možganih.«

Postkovidni simptomi tudi pri mladih, zdravih

»Opažamo tudi psihične spremembe pri ljudeh, slabšo koncentracijo, slabšo energijo, posledice pri bolnikih, ki so preboleli kovid, so lahko trajne: težave z dihanjem, motnje srčnega ritma in številni drugi zapleti, ki se pojavljajo. Tudi pri mladih, pri tistih, ki so se počutili zdrave, pa ugotavljamo nenadno poslabšanje simptomov koronarne bolezni, na pregledih ugotavljamo resnično aterosklerozo na žilnem sistemu, ki je nastala na novo, v zadnjem letu. To je velik problem in mislim, da se bodo v naslednjih generacijah kazale posledice tega obdobja.«

Naša gostja pa je bila kardiologinja dr. Metka Zorc, ki vodi ustanovo Medicor
Naša gostja pa je bila kardiologinja dr. Metka Zorc, ki vodi ustanovo Medicor © Tanja Dominko

Virus je še vedno z nami

»Zavedati se moramo težkih trajnih posledic. Seveda smo kot družba ogroženi, zato je nujno, da upoštevamo navodila, da sami sebe zaščitimo, svoje sorodnike, prijatelje, znance, sodelavce v službah. Da se zavarujemo pred virusom, nosimo masko, upoštevamo preventivne ukrepe higiene, nedotikanja, nepozdravljanja z objemi, kar se dogaja tudi v trenutnem času, ko so vsi veseli, da se ponovno srečajo. Bolezen je še vedno prisotna in to vsak dan, nevidni sovražnik je sovražnik najslabše vrste.«

Šele čez leta bomo videli dejanske posledice infekcije kovida. Dejstvo je, da povzroča vnetje v žilnem sistemu, v srcu, pljučih, možganih.

Virus ni viden, ne moremo ga prijeti, zato ideje o tem, da ne obstaja

»To je absolutno zgrešeno. Prav hudo mi je, ko se soočam s številnimi bolniki, ki prihajajo v ambulanto resnično bolni, potem pa nekateri širijo neresnične informacije, kot da te bolezni ni, kot da je izmišljen. To ni izmišljeno. Tisti, ki širijo take dezinformacije in med ljudi vnašajo nemir, s slabim zgledom in propagando proti cepljenju delajo res veliko škodo. Morda so sedaj še mladi, mislijo, da ne morejo zboleti, ampak vidimo težka bolezenska stanja pri mladih, zdravih ljudeh, ki jim ni bilo nič, pa so zboleli na srcu, pljučih, ledvicah, možganske arterije … To je katastrofa.«

Cepljenje je nujno potrebno

»Veliko se govori o tem, da je cepljenje škodljivo. Češ, kaj se bo zgodilo z našim genomom v prihodnosti, kako bo vplivalo cepljenje na prihodnjo generacijo, kakšni so trenutni simptomi cepljenja, zapleti … Če primerjamo zaplete cepljenja, so za strahoto obolenja in posledic bolezni, ti res minimalni. Ne vemo vsega, a zaenkrat je edina rešitev trenutnega stanja povsod po svetu cepljenje. Zapleti so redki, vsa cepiva jih imajo nekaj, toda če hočemo zaščititi populacijo, nas vse, je nujno potrebna precepljenost, da ustavimo širjenje virusa. Čeprav prihaja nova delta različica, lahko sicer zbolimo, vendar je bolezen manj izražena, simptomi so lažje obvladljivi in v tem se kaže prednost cepljenja. Tega se moramo zavedati vsi in vsak dan.«

Cepljenje je edino orožje, ki ga imamo, da ustavimo širjenje smrtonosnega virusa.
Po besedah zdravnice je cepljenje edino orožje, ki ga imamo, da ustavimo širjenje smrtonosnega virusa. © CDC / Unsplash

Tudi ljudem z avtoimunimi boleznimi se priporoča cepljenje

»Sama sem imela nekaj primerov bolnikov z avtoimunimi boleznimi, glede cepljenja le-teh sem bila v stiku s kolegi iz Pariza. Njihov odgovor je bil, da je cepljenje nujno in to sem svetovala tudi mojim bolnikom.«

Tudi prebolevniki naj se cepijo dvakrat, še prej lahko preverijo protitelesa, ki nastanejo v telesu po prebolelem virusu. Bolniki, ki so preboleli lažjo obliko, imajo tudi lahko trajno posledico na srcu in žilju.

Cepivo je edino orožje, ki ga imamo za ustavitev širjenja virusa

»Infekcija je strahotna stvar. Epidemija lahko uniči, vzame življenja večjemu številu ljudi kot razvade ljudi (kajenje, alkohol, nezdrav način življenja), s katerimi si zavestno skrajšajo življenje ali povzročajo težka bolezenska stanja. Kajenje ni nalezljiva bolezen, je odločitev vsakega posameznika, pri nalezljivi bolezni pa vaša odločitev ne more vplivati na to, ali bo ogrozila vaše življenje ali ne. Virus pride, je neviden in zato se je proti njemu težko boriti. Vem, da je težko prepričati ljudi s pomisleki, ampak ni dobro, da se širi informacija, da so cepiva nevarna in škodljiva. V dani situaciji je cepivo edino orožje, ki ga imamo, da zaustavimo širjenje bolezni, ki ogrozi vse.«

Če hočemo resnično premagati bolezen, je potrebno, da sledim zgledu in s tem, ko se cepim, prinesem nekaj dobrega v družbo, kjer živim, da zavarujem sebe in druge.

Svetovalnica
Škof Jamnik je obiskal Ljubhospic (photo: s. Emanuela Žerdin) Škof Jamnik je obiskal Ljubhospic (photo: s. Emanuela Žerdin)

Sveti večer v Ljubhospicu in v domu za ostarele

Na sveti večer je škof Jamnik maševal v domu starejših v Štepanji vasi. Ob 20. uri pa je bila polnočnica v hospicu v Ljubljani, kjer ekipa zaposlenih in prostovoljcev oblikuje lepo praznovanje za ...

Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt) Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt)

Takega večera mnogi narodi ne poznajo

Pred nami je prvi sveti večer. Podoben je drugim večerom, a vseeno je zelo drugačen. Je večer, ko se že veselimo jutrišnjega praznika – rojstva Jezusa Kristusa. Stara slovenska navada je, da nocoj ...

Svetlana in Arif Sulejmanovič (photo: osebni arhiv AS) Svetlana in Arif Sulejmanovič (photo: osebni arhiv AS)

Drži me za roko, ko bom odhajala

Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih ...

Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay) Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay)

Ko v Božičkovi preobleki plezam po pediatriji

Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...