»Uspeh zakona in družine ni v znanju in blagostanju, ampak samo v ljubezni.«

Cerkev na Slovenskem | 26.07.2021, 08:19 Tone Gorjup Rok Mihevc

Četrta nedelja v juliju je odslej dan starih staršev. Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so ta dan povezali s praznovanjem zakonskih jubilejev. Slovesnost je vodil direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak.

Celoten nagovor msgr. Francija Trstenjaka

Današnji Gospodov dan nam prinaša tri vsebinska sporočila. Najprej je sporočilo odlomkov Božje besede, potem prvi svetovni dan starih staršev in starejših, tretje sporočilo pa daje praznovanje zakonskih jubilejev.

1. Ob današnjih odlomkih Božje besede, smemo reči, da nam prinašajo sporočilo, ki ga je izpovedal Psalmist, da je namreč Gospod dobrotljiv v vseh svojih delih in daje hrano ob pravem času. Tako berilo kot evangelij sta nam opisala dogodek, kako je bila po Božjem posegu nasičena množica ljudi. V obeh primerih vidimo, da Bog ni le dobrotno odprl svojo roko, kot je zapisal Psalmist, ampak je pri tem računal na sodelovanje človeka, ki je prispeval v prvem primeru dvajset ječmenovih hlebov in v drugem pet hlebov in dve ribi. V človeški logiki, ki je logika preračunavanja, je nemogoče z nekaj hlebi nahraniti množico, toda pri Bogu ni nič nemogoče. Pri Bogu, ki je vsemogočen, je vse mogoče: jedli bodo in bo še ostalo - kot smo slišali v prvem berilu.

V obeh čudežnih pomnožitvah kruha kristjani prepoznamo napoved še večjega čudeža Božje dobrote in ljubezni, ki nam ga je do konca sveta pripravil Jezus s postavitvijo zakramenta svete evharistije, s katerim smemo uživati Jezusovo telo in kri ter z njima tešiti lakoto naših duš. Nedvomno je huda telesna lakota, a še hujša je lakota duše. Z evharističnim kruhom nam Bog dokazuje, da je blizu vsem, ki ga kličejo (Ps 145,18). In vsakomur se Jezus daje, kolikor ga hoče. Božja volje je namreč, da bi vsak imel božje življenje v polnosti. S papežem Frančiškom recimo: "Božji kruh je Jezus sam. Ko se z Njim obhajamo, prejmemo njegovo življenje ter postanemo otroci nebeškega Očeta in bratje med seboj". S papežem Benediktom XVI. pa prosimo Gospoda, naj "nam ponovno razodene, kako pomembno je hraniti se s Kristusovim telesom, da bi bili vedno bolj notranje povezani z Njim".

Četudi kdaj mislite, da ste zaradi svojih let neuporabni in nekoristni, boste prav s tiho molitvijo naredili veliko in ogromno.

2. Drugo današnje sporočilo nam daje prvi svetovni dan starih staršev in starejših. Jutri bo praznik svete Ane in svetega Joahima, Jezusovih starih staršev, in s tem praznikom je papež Frančišek povezal dan, ko se naj kristjani s hvaležnostjo spomnimo svoji babic in dedkov, pa tudi vseh drugih, ki so v jeseni svojega življenja in so za nas prava zakladnica modrosti in izkušenj. Papež je že velikokrat opozoril na pomembno vlogo, ki jo imajo starejši v družbi in Cerkvi. Pripisuje jim vlogo korenin, ki jih nikakor ne bi smel mladi rod posekati, ampak bi moral preudarno iz njih rasti in nadaljevati tradicijo življenja. V našem primeru tradicijo krščanskega življenja.

Papež Frančišek je za danes napisal posebno pismo, s katerim želi vsem starim staršem in starejšim povedati, da je Gospod zvest svoji obljubi in zato vsakemu pošilja svojega angela, ki mu pravi: "Jaz sem s teboj vse dni" (prim. Mt 28,20). To zagotovilo je še toliko pomembnejše, ko pestijo in bremenijo trenutki osamljenosti, pozabljenosti in celo zapuščenosti. Papež vsakomur želi, da bi močno čutil Gospodovo bližino in z njo potrebno pomoč za vse stiske in težave, ki jih prinesejo leta življenja.

Na vse vas, ki štejete že nekaj bogatih desetletji svojega življenja, papež naslavlja prošnjo, da varujete korenine, posredujete vero mladim in poskrbite za majhne. In če se morda pojavi strah, nezmožnost ali celo upor pred nalogo oznanjevanja, papež spodbuja, naj "odpremo svoje srce delovanju Svetega Duha, ki veje, kjer hoče".

Ob koncu pisma papež poudari še pomen in vlogo molitve, kateri naj bi bili starejši še bolj zvesti. Pravi: Tvoja molitev je zelo dragocen vir: to so pljuča, ki se jim Cerkev in svet ne moreta odpovedati. Zato, drage babice in dragi dedki, spoštovani starejši bratje in sestre v Kristusu, bodite vztrajni v molitvi in kličite z njo na svoje otroke, vnuke in pravnuke in sploh na ves svet Božji blagoslov. Četudi kdaj mislite, da ste zaradi svojih let neuporabni in nekoristni, boste prav s tiho molitvijo naredili veliko in ogromno.

Bog vam daj dočakati vsaj toliko let skupnega življenja kot sta dočakala moja starša - 65 let poroke.

3. In tretje današnje sporočilo je sporočilo praznovanja zakonskih jubilejev. Vsem parom, ki ste poromali k Mariji Pomagaj, z zahvalo in prošnjo ob doseženih letih zakonskega življenja, iskrene čestitke in najboljše želje.

Bog vam daj milosti, s katerimi boste še naprej vdano, iskreno in navdušeno utrjevali skupno življenje, o katerem je zapisal blaženi Slomšek: Oj srečen, srečen zakon svet, kdor hoče v njem prav živet! Prepričan sem, da ste v letih zakonskega življenja spoznali in se prepričali, da uspeh zakona in družine ni v pridobljenem znanju, tudi ni v materialnem blagostanju, še manj v družbenem statusu, ampak samo v ljubezni, ki "vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane" (1 Kor 13,7).

Ko se obhaja obletnica poroke, vseeno katera po vrsti, se vedno obudi spomin na poročni obred, v katerem ima osrednje mesto Božja beseda: Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje (Mt 19,6). Najbrž lahko vsak par reče: hvala Bogu, posvečene združitve nisva ločila, pa čeprav so bili tudi takšni trenutki, ko na prvi hip ni bilo videti rešitve, tudi ne izhoda iz začaranega kroga; ko se je morda tehtalo: ali popustiti ali vzdržati; ko je bila prevelika užaljenost in prizadetost zaradi nepremišljenih besed in zaradi slepe zagledanosti le v lasten prav. Z Božjo pomočjo vam je uspelo, da se je zakonski čolnič uspešno izognil vsem brodolomom.

Zato pa je in mora biti danes na prvem mestu zahvala ljubečemu nebeškemu Očetu, da vaju je na Marijino priprošnjo blagoslavljal in podpiral, da je vašo ljubezen potrjeval z mnogimi drobnimi čudeži, ki so vam prebujali upanje in zaupanje, da bo za vsakim dežjem in grmenjem posijalo sonce, z njim pa nove priložnosti za uresničitev besed, ki jih je rekla sveta Mati Terezija: Vedno daj vse od sebe in najboljše bo prišlo samo od sebe.

Najbrž je težko reči, kakšna bi bila vaša pot, če bi bila res posuta samo s cvetjem, kakor sta slišali v voščilih ob poročnem slavju. Tako pa je bilo vmes zagotovo veliko trnja, tudi tistega ostrega, a vendar lahko potegnete črto in rečete: lepo nama je bilo, je lepo in Bog daj, da bo tudi v prihodnje tako! Lahko tudi rečeta: Danes te ljubim bolj kot včeraj in manj kot jutri.

Zakonski jubileji oziroma obletnice poroke so kot mejniki v življenju, čas za inventuro, priložnost za opustitev slabega in potrditev dobrega. Naj bo zato na drugem mestu današnjega slavja to, da boste vse dobro in lepo v minulih letih vklesali v marmor, za večni spomenik, vse slabo pa zapišite v pesek, da bo že prvi veter zabrisal vse stare sledi.

Na tretjem mestu pa naj bo ponovna trdna odločitev, da boste vztrajali in napredovali v ljubezni in zvestobi, da boste zvesto spolnjevali božjo voljo, da bo vaš dom še naprej kraj družinske sreče in zadovoljstva, da bodo vaša vrata odprta vsem, ki si želijo vaše družbe in potrebujejo morebitno pomoč.

Bog vam daj dočakati vsaj toliko let skupnega življenja kot sta dočakala moja starša - 65 let poroke.

Želim vam, kar smo slišali v drugem berilu: "Živite v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega" (Ef 4,2).