Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Andrej Šinko
p. Marjan Čuden (foto: Marjan Bunič)
p. Marjan Čuden | (foto: Marjan Bunič)

»Manjši bratje ne bomo bolehali zaradi številk, obnovili bomo obe krili pljuč«

21.07.2021, 18:14 Tone Gorjup Rok Mihevc

V mednarodnem kolegiju sv. Lovrenca iz Brindízija v Rimu je prejšnja dva tedna potekal generalni kapitelj reda manjših bratov frančiškanov. Člani kapitlja, na katerem je brate slovenske province Svetega križa zastopal provincial p. Marjan Čuden, so ocenili prehojeno pot, težke razmere v času pandemije novega koronavirusa, načrtovali prihodnje delo in se duhovno osvežili. Izvolili so tudi novega vrhovnega predstojnika; to službo bo naslednjih šest let izvrševal Italijan p. Massimo Fusarelli. V pogovoru s Tonetom Gorjupom nam je zaupal, kaj vse se je dogajalo na kapitlju.

Generalni kapitelj je potekal v začetku julija, kako se je razlikoval od prejšnjih?

Običajno kapitelj poteka mesec dni, tokrat je 14 dni. Ponavadi je okoli praznika binkošti in prvotno je bil načrtovan na Filipinih, da bi ga približali Azijcem, a zaradi pandemije je bil prestavljen v Rim. Nekateri so prišli že dva tedna prej zaradi karantene, ob prihodu v center sv. Lovrenca, smo bili takoj testirani, ohranjali smo razdaljo, nosili maske ... Hvala Bogu koronavirus ni vdrl na naše zborovanje. Poročila smo prejeli že predhodno, tako da smo jih lahko samo komentirali in smo šli skozi vse teme, ki smo jih načrtovali. Novost je bila tudi, da smo zapisnike prejeli v elektronski obliki in tako smo prihranili gore papirja.

Zbrali ste se pod geslom »Obnovimo svojo vizijo, objemimo svojo prihodnost«. Kaj vse lahko razumemo pod tem?

To rdečo nit kapitlja so že predhodno poskušale osvetlili naše molitve. »Gospod, dotakni se naših src, predrami nas in v nas poživi gorečo željo, da bomo živeli po evangeliju v vse močnejši in dejavnejši ljubezni.« Tako smo želeli nekako to obnovo preseliti v notranje področje, kar je edino smiselno. Na samem kapitlju pa nas je nadškof iz Beneventa nagovoril, izzval nas je, »prebudi se, ki spiš«, da se je treba vprašati, kje spimo, je to morda na nivoju formacije, struktur ali pastorale? Predvsem nas je povabil, naj se prebudimo v tem, da bomo bratje vsem. Kardinal pravi, obnovite svojo govorico, naj vas prevzame Sveti Duh, naj se to sliši v vaših besedah. Naš brat Daniel Horan nas je povabil, naj obnovimo našo prvotno edinost, dejal je, kjer je bratstvo šibko, je šibka tudi naša identiteta in naše pričevanje.

V prvem delu sreačnja ste se vprašali kako je z redom mlajših bratov danes. S kakšnimi težavami se trenutno srečuje red in kaj je tisto, na kar ste lahko ponosni?

Vedno pogledamo naše število. Na zadnjem kapitlju pred šestimi leti nas je bilo po vsem svetu 13.000, sedaj nas je 11.000. Živimo v več kot 2000 samostanih, število se zmanjšuje, hkrati pa postajamo tudi vse bolj kulturno raznoliki. Zadali smo si nalogo, da se moramo pripraviti na to, da bomo znali živeti bratsko življenje, kljub kulturnim razlikam. Po mojem mnenju smo lahko ponosni, da smo frančiškani še vedno blizu z ljudmi, ki so najbolj zavrženi in so na robu družbe. Zelo pogumna je naša prisotnost v Južnem Sudanu, v Alepu, Siriji in drugod, kjer so vojne razmere. Naši bratje vztrajajo tam in so z ljudmi. Posebej pričevalna in pogumna je prisotnost bratov v Sveti deželi.

Mnoge skupnosti so razmere izkoristile za obrat navznoter in so zaživele globje medsebojne odnose. Izkoristili so pandemijo za pomirjeno in doživeto molitev in iz teh razmer so mnogi izšli kot iz duhovnih vaj, prenovljeni in z željo biti bratje ljudem.

Kako je na vaše skupnosti in na izvrševanje vašega poslanstva vplivala pandemija?

Marsikej je bilo naše tradicionalno poslanstvo onemogočeno, so se pa bratje po vsem svetu znašli. Oznanjali so preko spleta, iskali so osebni stik z ljudmi ... Pozdravili smo tudi pogum prostovoljcev, ki so služili v zdravstvenih ustanovah, tudi nekateri naši bratje v Sloveniji. Mnoge skupnosti so razmere izkoristile za obrat navznoter in so zaživele globje medsebojne odnose. Izkoristili so pandemijo za pomirjeno in doživeto molitev in iz teh razmer so mnogi izšli kot iz duhovnih vaj, prenovljeni in z željo biti bratje ljudem.

Nagovoril vas je tudi prefket konkgracije za evangelizacijo. Kaj vam je povedal?

Rekel je, da gremo skozi veliko sprememb in vse to nas kliče, da nadaljujemo s svojim misijonskim poslanstvom. Na vprašanje, kako naj odgovorimo na zmedo današnjega sveta, je odgovoril, da z vizijo, razumevanje, brez obsojanja. Potrebna je jasnost, preprostost in nikakor ne smemo obmirovati. Pravi še, da vaš govor ne sme biti manipulacija in demamogija. Če se to zgodi, potem smo podobni tistim, ki ponujajo lažne novice. Če smo pristni, se Božja beseda lahko naseli med nami. Da naj naš govor izhaja iz tišine, molitve in srečanja s človekom. Naj ne iščemo metod, ampak smo nagovorjeni, ko vidimo in slišimo čisto in prijazno ljubezen.

p. Massimo Fusarelli
p. Massimo Fusarelli © RV

Izvolili ste novega vrhovnega prestojnika reda. Kaj vam je sporočil novi general p. Massimo Fusarelli.

Spregovoril je o viziji novega vodstva reda, to mi je bilo zelo všeč, ko je povedal, da se bo trudil za sodelovanje. Da se bodo potrudili, da bodo razmišljali in z očmi Boga brali sedanjost in z vero ter odločnostjo načrtovali prihodnost. Osebno je rekel, da bi rad prisluhnil bratom o vsej njihovi različnosti, težavam in skrbeh. Na koncu je dal močno sporočilo, ko je rekel, »spodbujam vas, dajte s strastjo živeti evangelij, ki je jedro naše karizme«.

Potrebna je jasnost, preprostost in nikakor ne smemo obmirovati.

Kakšna je vaša vizija za naprej, ki ste jo iskali v dneh kapitlja?

Odločili smo se, da ne bomo bolehali zaradi številk, da ne bomo v strahu, ker se naše število manjša, ampak smo se odločili za rast, tudi osebno rast, da bomo hodili po stopinjah evangelija, da hočemo pokazati temu svetu, da je možno živeti evangelij, da bomo obnovili obe krili pljuč. To je prispodoba, ki govori o tem, da naj dihamo bratstvo in majhnost v vsej pristnosti. Da se bomo zares poistovetili z revnimi, odrinjenimi, zapuščenimi, preziranimi in pozabljenimi v naših družbah. Ni dovolj, da se imenujemo »manjši bratje«, ampak, da naj to, kar naše ime izpričuje, tudi uresničujemo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev po svetu

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto) Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto)

Novi škof Saje na obiskih

Novomeški škof Andrej Saje po škofovskem posvečenju, ki je bilo dober mesec nazaj, obiskuje lokalne oblasti, ustanove in druge organizacije. Tako se je te dni mudil pri novomeškemu županu, na ...