Prepričljiv ne posvetovalnemu referendumu. Kaj sledi?

Novice 01. 06. 2021, 21:02 Uredništvo Radia Ognjišče

Državni zbor je danes zavrnil zahtevo opozicije, naj se o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Da je treba zakon čim prej sprejeti in tako zagotoviti dodaten vir financiranja pokojninske blagajne, je menilo 46 poslancev, naj se prej o tem povpraša volivce na referendumu, pa 43.

Opozicija si je namreč želela, da bi pred glasovanjem glede zakona o nacionalnem demografskem skladu svoje stališče podali volivci na posvetovalnem referendumu. A z vprašanjem, ki bi ga napisali na referendumski listič, so ciljali v rušenje vlade, s čimer se jasno kaže, da osnovni problem ni demografski sklad, ampak želja po volitvah, je v popoldanskem Utripu dneva poročala novinarka Tanja Dominko.

Vlada je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pripravila lani jeseni in do marca letos je prišel skozi drugo branje. Tretje branje in s tem potrditev zakona je nato ustavila zahteva za razpis posvetovalnega referenduma, ki so jo vložili poslanci opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB.

Opozicija je tudi danes proti vladi nastopila z vsemi topovi - očita ji je, da z zakonom ne rešuje vprašanja financiranja pokojnin, pač pa poskuša ugrabiti državno premoženje.

Luka Mesec, Levica: »Vlada si poskuša kupiti eno leto do volitev, da bo lahko v tem času delala z državnim premoženjem, kar bo hotela.«

Kako bi bilo treba rešiti luknji v pokojninski blagajni, vedo vsi, le soglasja jim doslej ni uspelo doseči. Tako je tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Ješovnik poudaril, da je bilo poskusov doslej že veliko, Pravne podlage in javna razprava za sprejem zakona o demografskem skladu obstajajo že od leta 2014, je spomnil.

Da je problem predlaganega posvetovalnega referenduma tudi v samem vprašanju, ki bi pisalo na glasovnici, je omenil vodja poslanske skupine NSI Jožef Horvat. Vprašanje bi se namreč glasilo: »Ali ste za to, da DZ sprejme predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ne rešuje problema financiranj pokojnin, pač pa vladi Janeza Janše še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo?«

Da gre za zavajanje, je omenila tudi Monika Gregorčič (SMC) in s tem pritrdila mnenju zakonodajno pravne službe, ki je ocenilo, da ne izpolnjuje načela jasnosti.

Suzana Lep Šimenko (SDS) pa je zagotovila, da pomeni zakon o nacionalnem demografskem skladu jasen napredek pri upravljanju državne lastnine, s čimer bo premoženje upravljano pregledno, varno in donosno.

V predlogu zakona je sicer zapisano, da se Slovenski državni holding preoblikuje v Nacionalni demografski sklad, ki prevzame upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomesti dosedanje upravljavce.

V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike, skrbi za starejše ter politiki štipendiranja.

Poleg tega naj bi demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik v tistih družbah, katerih ustanovitelj in edini družbenik je država, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine.

Ustanovitev demografskega sklada določa leta 2013 novelirani zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Z namenom ureditve problematike je bilo v preteklih letih v Državnem zboru že vloženih nekaj predlogov zakonov, ki pa niso bili deležni zadostne podpore.