Zamejski in izseljenski mediji danes

Slovenci po svetu | 17.05.2021, 12:41 Matjaž Merljak

Kakšno je poslanstvo medija v današnjem času in koliko sledi tistemu, kar je bilo začrtano na začetku? Kako krmarite med tiskano besedo in današnjim vse večjim 'branjem' na spletu in družbenih omrežjih? Ob nedelji sredstev družbenega obveščanja smo se povezali z Nedeljo, Svobodno Slovenijo, Mislimi in Mladiko.

Omenjeni mediji letos praznujejo obletnice: Nedelja letos praznuje 95 let; prva številka Svobodne Slovenije je izšla pred 80-imi leti; Misli obeležujejo 70-letnico, Mladika pa 65-letnico.

Oznanjevanje božje besede in povezovanje Slovencev

Nedelja letos praznuje 95. obletnico obstoja. Leta 1926 jo je skupina duhovnikov ustanovila v Ziljski dolini. Poslanstvo je še danes zelo podobno tistemu, kar so takrat zapisali, v vseh teh letih pa se je spreminjala oblika in zunanja podoba. Na prvem mestu je še vedno vsebina, a pomembno je, da oblika sledi vsebini, da se prilagodijo duhu časa.
Pomembna je bila prenova, ki jo je v osemdesetih letih začrtal rektor Jože Kopeinig (ki je v petek, 14. maja, praznoval 80. rojstni dan). Časopis je preusmeril od nabožnega do odprtega, šel je do ljudi na robovih in pomembne naloge zaupal laikom.
Sedanja glavna urednica Nedelje Mateja Rihter je povedala: "Oboje je pomembno - tiskana beseda in prisotnost na spletu. Želimo ostati tiskan tednik, da pride v hišo na mizo in jo prelistajo tudi mladi. A digitalizacije se ne bojimo: Nedelja je bila prvi od avstrijskih cerkvenih časopisov, ki ima spletno stran. Ne objavimo vsega na spletu, a smo prisotni na družabnih omrežjih." V času pandemije se je pokazalo, kako so mediji pomembni in kakšen pomen ima to, da pride tiskana slovenska beseda v hišo. Nenavadno je bilo, ker so bili vajenih osebnega stika z ljudmi in ker ni bilo dogodkov. A izdali so vse začrtane številke in rubrike. Ob letošnjem jubileju so izdali prilogo, kjer so prikazali, kam vse seže Nedelja in kje vse po svetu jo berejo.

Ljubezen do slovenstva, spoštovanje svobode, demokratično prepričanje in krščanski pogled

Letos mineva 80 let od izida prve številke Svobodne Slovenije, tednika naših rojakov iz Argentine. Prva številka je izšla leta 1941 v Sloveniji. Po prihodu slovenskih povojnih beguncev v Argentino pa je znova zaživela in tako so pred leti obeležili 70. obletnico začetka izhajanja v novi deželi. Dolgo časa je bil poudarjen politični značaj, ker je bila Svobodna Slovenija glas tistih, ki so v domovini ostali brez glasu. Z leti se je vse to spremenilo. Prelomna točka je bila osamosvojitev Slovenije. "Svobodna Slovenija je dolga leta izhajala samo na papirju, leta 2016 pa so odprli spletno stran in zdaj se je posebej pokazalo, kako so zdaj lahko blizu bralcem, ki so razpršeni po vsem svetu, " je povedala ena od urednic tednika Mariana Poznič. Pandemija je močno okrnila življenje slovenske skupnosti v Argentini in tako tudi časopisa. Druženja so prepovedana že od marca lanskega leta, nekaj zadnjih mesecev se lahko zbirajo pri mašah in še to je na meji dovoljenega. Ne vedo, kdaj se bodo lahko vrnili v prejšnje življenje. Lani niso mogli pripraviti številke vsak teden. Izhajanje je tudi letos neredno, a želijo še naprej obveščati ljudi med seboj in tudi ostalo slovensko skupnost po vsem svetu.

Ljudje radi (pre)berejo, manj pa (na)pišejo

V 70. leto izhajanja so vstopili pri dvomesečniku Misli. Prve misli so izšle 25. januarja 1952 in so še danes povezovalni element med avstralskimi rojaki in matično domovino. Skušajo ohranjati slovenski jezik, le sem in tja je kakšen članek v angleščini. Populacija bralcev je starejša, nekateri reviji sicer že sledijo na spletni strani, ostali pa rajši primejo v roke tiskano revijo. Število naročnikov se je nekoliko zmanjšalo, saj se mlajši ne naročajo. Glavni urednik in upravnik Misli p. Simon Peter Berlec, slovenski frančiškan v Kew-ju v Melbournu, je dejal, da pandemija covid-19 na izhajanje ni vplivala: "Manj je bilo vsebine - poročil in fotografij - z različnih slovesnosti, je bilo pa več duhovnega čtiva." Ob jubileju bralce spodbujajo, da sodelujejo s svojimi spomini, pripovedmi in dogodivščinami o prihodu v Avstralijo in prvi letih življenja na novi celini.

Ob pomoči intelektualcev, ki so prišli iz Slovenije

Tržaška Mladika je vstopila v 65. leto izhajanja. Ne gre za okroglo številko, vsekakor pa za pomemben podatek, ki potrjuje, da je ta najstarejša revija na Tržaškem nastala na zdravih temeljih. Odgovorni urednik Marij Maver je povedal, da pri začetkih pomagali slovenski intelektualci, ki so se po drugi svetovni vojni umaknili iz Slovenije. Nekateri od teh so šli naprej v Ameriko in Italijo, tako da revija ohranja stik s Slovenci po vsem svetu. Mladika je bila od svojih začetkov in je še danes zvest spremljevalec dogajanja v širšem slovenskem prostoru. Zvesta je vrednotam demokracije, dialoga in pluralizma. V reviji objavljajo komentarje, ki so zelo odmevnimi. Revija se je z leti razvila v pravo založbo, ki ima za sabo že več sto knjig in publikacij. Od lanske pandemije je mesečnik Mladika mogoča v celoti prebrali na spletu in to brezplačno. Vse starejše številke od začetka leta 1957 do leta 2018 pa so na voljo na spletišču Digitalna knjižnica Slovenije, za katerega skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Odgovorni urednik Marij Maver je v pogovoru za naš radio podčrtal pomen podpore, ki jo od osamosvojitve naprej dobijo od Slovenije.