Matjaž Merljak
Jakob Čuk
Andrej Šinko
Presaditev kostnega mozga v Sloveniji potrebuje približno 50 ljudi letno. Radijec in pevec Tim Kores - Kori je eden od tistih, ki 'se je dal na seznam'. (foto: Zavod RS za transfuzijsko medicino)
Presaditev kostnega mozga v Sloveniji potrebuje približno 50 ljudi letno. Radijec in pevec Tim Kores - Kori je eden od tistih, ki 'se je dal na seznam'. | (foto: Zavod RS za transfuzijsko medicino)

Si kdaj pomislil na darovanje celic? Daj se na seznam!

06.05.2021, 11:54 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo spregovorili o darovanju krvotvornih matičnih celic. Za nekatere bolnike s krvnim rakom (v Sloveniji se jih vsako leto zdravi približno dva tisoč) je način s presaditvijo edino upanje. Vsako leto se opravi približno 50 alogenskih presaditev. Kako postati darovalec, kaj je register in kako poteka odvzem? V živo z nami je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel, s katerim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Komu je namenjena ta oblika zdravljenja?

»Poznamo avtologne in alogenske transplantacije. Pri avtolognih so bolniki sami sebi darovalci, pri alogenskih pa je darovalec nekdo drug: sorodnik ali nesorodnik. Diagnoze pri teh bolnikih so akutne levkemije in ostale redkejše krvne bolezni, bolezni, ki imajo visoko tveganje, da se ponovijo in jih je treba zdraviti bolj agresivno.«

Krvotvorne matične celice so porodnišnica za krvne celice

»Te celice so posebne v tem, da se lahko zelo dolgo obnavljajo, ne da bi izgubile to sposobnost. To je ta njihova matičnost. Omogočijo, da iz njih nastanejo bolj zrele celice, ki v končni fazi dajo celice, ki jih imamo v krvi: rdeče, bele krvničke, trombocite. To je neke vrste tovarna za krvne celice.«

Kako poteka odvzem teh celic?

»Odvzamejo se lahko na dva načina. Pri klasičnem načinu odvzema kostnega mozga je treba dati darovalca v splošno anestezijo, iz črevnične kosti se z veliko vbodi odvzame kostni mozeg. Gre za volumne slab liter do liter in pol. Drugi način je odvzem s celičnim ojačevalcem. Ta je v zadnjih dveh, treh desetletjih pogostejši, bolj udoben in varen način. Tu se darovalca se pred odvzemom stimulira s posebnim zdravilom granulocitni rastni faktor, ki omogoči, da se matične celice sproščajo v kri, iz krvi potem te celice ločimo od ostalih, ta pripravek se zbere v vrečko in gre k bolniku, kjer se to infundira podobno kot transfuzija.«

Postopek testiranja. ali si primeren kandidat za na uvrstitev na seznam (in skoraj vsi so), je zelo enostaven. V času epidemije poteka na daljavo.
Postopek testiranja. ali si primeren kandidat za na uvrstitev na seznam (in skoraj vsi so), je zelo enostaven. V času epidemije poteka na daljavo. © Zavod RS za transfuzijsko medicino

Kdo je lahko darovalec?

»Pogoj je polnoletnost, ljudje se lahko vpisujejo do 45. leta, ne zahtevamo popolnega, temveč relativno zdravje. Hipertenzija, manjše bolečine … niso noben problem, problem so avtoimunske, srčno-žilne, rakave bolezni.«

Povprečni darovalec za povprečnega bolnika uspe zbrati dovolj kostnega mozga v petih urah. Možni stranski učinki so podobni blagi virozi, malo bolijo mišice, kosti, blažji glavobol, drugega se ne opaža.

Težko je najti darovalca zunaj družine, zato so registri zelo obsežni

»V svetovnem registru je 38 milijonov darovalcev, iz te baze lahko Slovenija pokrije svoje potrebe. Verjetnost, da se najde darovalec znotraj družine, je le 25 %, sploh zdaj, ko so družine manjše. Takoj potem nastopi iskanje najprej v slovenskem registru, potem pa v svetovnem. V registru so zavedeni ljudje, ki so se odločili, da bodo nesorodni darovalci. Najprej se preverja skladnost v sistemu, šele potem osebni podatki darovalca.

V slovenski register je bilo aprila vpisanih 21.000, število je primerljivo z evropskimi državami. Nemčija tu pozitivno izstopa, vpisanih je 10 % populacije, kar 7 milijonov. Če bi v naslednjih desetih letih število zraslo za 10.000, bi bil zadovoljen, s tem bi lahko pokrili več potreb sami.«

Za večino pacientov je treba iskati darovalca v svetovnem registru

»S slovenskimi darovalci pokrijemo potrebe treh do petih pacientov na leto, vsi manjkajoči morajo dobiti darovalca iz svetovnega registra, tu se vidi, da je potrebno mednarodno sodelovanje, gre za sistem solidarnosti, da se lahko vsi bolniki, ki to rabijo, zdravijo.

 

Naš gost je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel
Naš gost je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel © Urša Sešek

Potek presaditve

»Transplantirajo običajno hematologi, klinični zdravniki, mi smo na drugi strani, zagotavljamo celične pripravke. Oni morajo najprej pozdraviti bolezen do te mere (s kemoterapijo), da je transplantacija lahko uspešna. Stranski učinek je ta, da se uniči tudi zdrav del kostnega mozga in potem je treba to funkcijo nadomeščati s krvotvornimi matičnimi celicami darovalca. Ni pa samo to nadomeščanje pomembno, pomembna je tudi imunska funkcija tega presadka. Znano je, da imunski sistem darovalca v prejemniku lahko ulovi tudi rakave celice in jih uspešno uničuje.«

Vedno je v ospredju bolnik in njegova bolezen.

Dolgoročno s presaditvijo kostnega mozga preživi nekje polovica bolnikov

»Brez transplantacije je možnost preživetja nič, dolgoročno jih preživi od 50 do 60 odstotkov, skoraj vedno presadek darovalca začne delovati. Darovalec vedno naredi, kar je treba in da upanje bolniku, ko daruje krvotvorne matične celice.

To so zelo težke bolezni, bolniki rabijo ne samo znanje zdravnikov, rabijo tudi nekaj sreče. Ogromno dejavnikov se mora ustrezno zložiti v neki verigi, da lahko govorimo o uspešni transplantaciji in pozdravljeni bolezni.«  

Včasih je treba zelo hitro poiskati darovalca

»Tu je treba izpostaviti pomembnost nacionalnih registrov, saj se takega darovalca hitreje da poiskati, se ga pokliče, stestira, logistika je hitrejša, darovalec hitreje dobi presadek.

Pogosto se zgodi, da pride bolnik s svojo zgodbo, ljudje se aktivirajo in vpisujejo v register. Pomembno je, da so, ko se vpisujejo, ti potencialni darovalci pripravljeni darovati za kogarkoli. Realna verjetnost, da bo kdo skladen s tistim, zaradi katerega se je vpisal, je precej majhna, bo pa lahko pomagal komu drugemu. Več se jih aktivira, več bolnikov ima koristi.«

Promocijske akcije študentov medicine na terenu (ko je bilo to še mogoče), s katerimi mlade nagovarjajo k darovanju krvomatičnih celic
Promocijske akcije študentov medicine na terenu (ko je bilo to še mogoče), s katerimi mlade nagovarjajo k darovanju krvomatičnih celic © Zavod RS za transfuzijsko medicino

Darovalec in prejemnik se ne poznata

»Anonimnost je tu zato, da se izognemo morebitnim težavam zaradi slabega poteka bolezni. Darovalec in prejemnik si lahko dopisujeta prek registra, ampak ne vesta, kdo sta, a še vedno si lahko veliko sporočita. Darovalec tako lahko dobi povratno informacijo, kar je zanj pomembno. Presadek vedno naredi svoje in bolezen tudi. So primeri, ko bi se lahko darovalec sekiral, da ni dal pravega presadka. To je nesmiselno, presadek je eno, bolezen drugo, ogromno dejavnikov vpliva, absolutno tu ne sme biti slabe vesti pri darovalcu. Predvsem zaradi slabega poteka bolezni, na katero vpliva marsikaj, ni odprte komunikacije med darovalcem in prejemnikom.«

Najbolj veseli bodo mladih darovalcev med 18. in 30. letom, ker so pri njih imunske celice še bolj naivne kot pri starejših. Pri mlajšem darovalcu je reakcija manj huda.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Člani laiških gibanj (photo: focolare.org) Člani laiških gibanj (photo: focolare.org)

Vatikan omejil mandat voditeljem gibanj in združenj

Papež je podpisal dekret, po katerem mandat voditeljev mednarodnih laiških gibanj in združenj ne sme trajati več kot pet let, ista oseba pa je lahko na tem položaju največ dva mandata. Izjema so ...

O avtorju