Matjaž Merljak
Boštjan Smole
Marjana Debevec
Branje je intimna izkušnja, ki jo vsak doživlja na svoj način. (foto: Eliott Reyna / Unsplash)
Branje je intimna izkušnja, ki jo vsak doživlja na svoj način. | (foto: Eliott Reyna / Unsplash)

Pravica bralca je zaspati s knjigo

23.04.2021, 11:59 Mirjam Judež

Knjižnice so znova odprte in še bolj dosegljive. Ob svetovnem dnevu knjige smo se pogovarjali o pobudah in projektih, ki jih je po knjižnicah vse več. Z njimi ohranjajo bralno kulturo. Naša gostja v Svetovalnici je bila Veronika Rijavec Pobežin, vodja Službe za delo z uporabniki in posebne zbirke v Mestni knjižnici Ljubljana. Z njo se je pogovarjala Nataša Ličen.

Branje je zelo intimna izkušnja

»Kot opažam pri uporabnikih, nekateri zelo radi govorijo o tem, kaj so prebrali, kaj bi radi brali, o tem se pogovarjajo s knjižničarji, radi se udeležujejo tudi bralnih skupin. Imamo pa tudi zaprte, introvertirane bralce. Sama rada prisluhnem, kaj mi nekdo priporoča v branje, ker pa me ne navdušijo vedno knjige, ki mi jih drugi priporočajo, se odločam sama. Branje se mi zdi res intimna izkušnja, ki jo vsak doživlja na svoj način, kakovostna izkušnja in naj ostane tako.«

Naša sogovornica je bila Veronika Rijavec Pobežin iz Mestne knjižnice Ljubljana
Naša sogovornica je bila Veronika Rijavec Pobežin iz Mestne knjižnice Ljubljana © osebni arhiv

V knjižnice ne gremo le po knjigo, že nekaj let so knjižnice prostor za dogodke in prireditve

»To se je začelo dogajati z razvojem družbe. Ljudje se vse bolj povezujemo, knjižnica je eden redkih javnih prostorov, kamor lahko vstopiš, brez da bi nekdo od tebe nekaj pričakoval, zahteval. Takih javnih prostorov ni več, vedno moraš nekaj kupit, plačat vstopnino, kaj spit … Knjižnica pa je odprt javni prostor, za katerega si želimo, da tak ostane. Ni treba biti član, če želiš na prireditev.«

Ko otrok gleda risanko, nima vprašanj, ko mu beremo knjigo, se mu poraja kopica vprašanj.

Knjižnica se je že pred epidemijo širila tudi na spletni prostor

»Spletni prostor knjižnice smo morali v tem času razširiti, priti nasproti uporabniku, ki ga žal nismo mogli povabit v naše prostore, se osebno srečati z njim. Na srečo lahko rečem, da smo bile knjižnice pripravljene, saj smo že prej ogromno pozornosti posvečali razvoju spletnih vsebin, spletne ponudbe. Našim članom smo lahko takoj ponudili obstoječe storitve, elektronske, zvočne knjige, ki si jih lahko izposodijo na daljavo. Ker nismo mogli imeti dogodkov v knjižnicah, smo vse to ponudili na spletu in lahko rečemo, da smo doživeli neverjetni odziv.

Zaradi prostorske omejitve v dvorano lahko pride 100 ljudi, na naših spletnih prireditvah pa smo imeli 200, 300 ljudi, ki so si dogodek ogledali v živo, številni pa so si ga ogledali pozneje. Na našem Facebook profilu in spletni strani si lahko ogledajo dogodke za nazaj, tudi napovedi za naprej, vse je posneto in objavljeno.

Naj omenim spletni vpis v knjižnico: člani so se lahko v knjižnico vpisali od doma, ves čas širimo spletne ponudbe, iščemo nove poti do uporabnika, ker so se naša življenja v minulem leto nekoliko spremenila. Po pošti pošiljamo gradivo, ponujamo brezstični prevzem pred knjižnico, ponujamo možnost dostave knjig na dom …«

Bolje je zaspati s knjigo kot pred TV.
Bolje je zaspati s knjigo kot pred TV. © Matias North / Unsplash

Prek spleta je knjižnica dosegla nove uporabnike

»Knjižnica še vedno ostaja knjižnica in ves čas, razen ko smo morali biti popolnoma zaprti, smo skrbeli, da so lahko naši člani prihajali do gradiva. Ko smo se pojavili z novimi ponudbami, spletnimi prireditvami, smo dosegli tudi tiste uporabnike, ki so toliko oddaljeni, da do nas sploh ne morejo priti. Slovenci v tujini lahko berejo elektronske knjige v slovenščini. Imamo eminentne goste, ki nekaj pomenijo v slovenski kulturi, ne moreš v gledališče, jih obiskati na dogodku, jih pa lahko spremljaš virtualno, kar se mi zdi zelo pomembno. V knjižnici lahko omogočamo slovenskim kulturnim ustvarjalcem, da lahko vsaj nekaj delajo, se pojavljajo v javnosti.«

Največjo vlogo glede branja odigrajo starši

»Če so tvoji starši navdušeni športniki, ti šport ne bo tuj. Enako je s knjigo in vsemi drugimi stvarmi, ki jih počnemo v življenju. Največjo vlogo odigrajo starši, vzgojitelji, učitelji, knjižničarji. Imamo veliko programov za otroke, mlade. V obdobju odraščanja, formalnega izobraževanja ne morejo zgrešiti knjižnice. Povezujemo se z vsemi ustanovami, šolami, vrtci, toda največje delo opravijo starši in vzorniki, ki jih imajo otroci okrog sebe. Slovenci beremo, imamo željo in hrepenenje po kulturi in po lepi besedi.«

Družinsko branje je odlična investicija, katere donos je večja povezanost z otrokom, boljši besedni zaklad in še marsikaj ...
Družinsko branje je odlična investicija, katere donos je večja povezanost z otrokom, boljši besedni zaklad in še marsikaj ... © Johnny McClung / Unsplash

Najpogosteje podarjamo čokolado, kaj pa, če bi podarili knjižnico?

»Razlika med čokolado in knjigo je tudi v ceni. Knjiga je žal marsikomu nedosegljiva za nakup, pa vendar založniki, knjigarne kar naprej skušajo priti naproti z akcijami, do knjige res lahko vsak pride, tukaj so knjižnice, kjer si lahko knjige izposojaš brezplačno … Slovenija je ena najbolj s knjižnicami omrežena država, ki ima knjižnice po vseh mestih. Podariti knjigo se mi zdi čudovito, podariti misel, povabilo v knjižnico, na kulturni dogodek, lahko pa tudi mi podarimo knjižnico, pri nas lahko kupite bon za članarino, s katerim nekomu plačaš enoletno članarino

Dobro vrednotenje mladinske literature

»V Sloveniji se ogromno izdaja, vedno več, izdaja se tudi mnogo kakovostnih, pa tudi kaj manj kakovostnih knjig. Pri nas imamo dobro vrednotenje mladinske literature, vsako leto se vrednoti vse, kar izide za otroke in mladino. To je vodilo staršem, vzgojiteljem, učiteljem in knjižničarski stroki, kaj kupiti, kaj izbrati, kaj je dobro za otroke. Ti so najbolj občutljivi in če pri otrocih gradimo na vsebinski, vizualni kakovosti, s tem vzgajamo dobrega bralca, ga na nek način usmerjamo.«

S knjigo vstopamo v nove svetove, ki nam širijo obzorja ...
S knjigo vstopamo v nove svetove, ki nam širijo obzorja ... © Sincerely Media / Unsplash

Kdo presoja kakovost knjige?

»To je vedno temeljno vprašanje, katera knjiga je primerna za koga, koliko star moraš biti, da nekaj prebereš … Na te dileme naletimo zelo pogosto, na tem področju so bile že polemike. V knjižnicah delimo knjige na literaturo za otroke, za mlade, vse ostalo je namenjeno odraslim. Vsa literatura v knjižnici je dostopna tudi otrokom, temu se ne moremo, ne želimo izogniti. Želimo si, da ko otrok ali mlad vzame knjigo v roke, da že na pogled lahko oceni, je primerna zanj ali ne. Če bo 15-letnik prijel knjigo na oddelku za odrasle, ga bo presegala v razumevanju, besednjaku in pomenu in jo bo izločil.

Starši otroku ustvarjajo pogled na ta svet. Če ima otrok vrednote, če živi v normalnem družinskem okolju, bo vedel, kako vrednotiti v svojem svetu neko knjigo. Tudi če je knjiga grozna, pokvarjena, grozljiva, jo bo ta mladostnik znal vrednotiti. Spet smo pri starših, ki so glavni naši glavni učitelji in vzgojitelji.

Elektronska knjiga ne ogroža klasične

»Ko se je pojavila elektronska knjiga, smo vsi opazili en strah, da je konec tiskane knjige, knjižnic, knjižnih polic, da prihajamo v dobo, ki pravzaprav nikomur ni všeč. To se ni zgodilo, po tolikih letih izkušenj, ko imamo neposreden stik z bralci, ki berejo elektronske knjige, vidimo, da se ni nič spremenilo. Elektronska knjiga je le nova oblika knjige, ki ni nadomestila klasično. Z njo nismo zato nič izgubili, celo pridobili smo. Obstajajo bralci, ki jim je enostavneje, da ko grejo na pot, jim ni treba vzeti 10 knjig, ampak imajo na telefonu, na bralniku neomejeno knjižnico. Tu vidim kvečjemu prednost.

Knjižnice so znova odprte
Knjižnice so znova odprte © Alfons Morales / Unsplash

Imamo ponudnike, ki ponujajo pretočne vsebine zvočnih knjig, kar je zelo dobrodošla ponudba. Veliko bralcev je želelo knjige poslušati med vožnjo, med opravili … Gre za ponudnika Audibook – v svojem arhivu ima 200 knjig. To je zbirka, ki se gradi. Portal Biblos ponuja elektronske knjige, kjer si jih lahko kupimo ali knjige izposodimo brezplačno, je začel z zelo skromno zbirko, zdaj pa je ta ponudba v slovenskem jeziku krasna, nekaj literature je tudi v hrvaščini, ampak vztrajajo pri slovenskih izdajah.«

Branje je zelo zahtevno početje

»Danes se je treba prav odločiti, da bom odložil telefon, hitre informacije, novičke, da bom zbral misli in odprl knjigo. Če zaspim po dveh straneh, je to pravica bralca. Tudi to, da začnem brati na koncu, jo preberem trikrat … Koliko kdo bere, je prepuščeno posamezniku. Če knjiga uspava, je to vsekakor boljši način uspavanja kot TV.«

Knjiga je pomemben dejavnik pri vzgoji otroka

Naša sogovornica je bila Veronika Rijavec Pobeži in Mestne knjižnice Ljubljana
Naša sogovornica je bila Veronika Rijavec Pobeži in Mestne knjižnice Ljubljana © Eliott Reyna / Unsplash
»Otroški svet je čisto drugačen kot svet odraslega. Otroško doživljanje, čustvovanje je popolnoma drugačno, naše je bolj racionalno, njihovo bolj čustveno, zato je knjiga tako pomemben element in pripomoček pri vzgoji staršev in učiteljev. Družinsko branje zelo spodbujamo, imamo projekte, sezname, kaj brati otroku zvečer, kako se pogovarjati o knjigi. Ko beremo, se otroku odpira kup vprašanj. Mar ni nekaj lepega, da se otroku preko branja odpira svet, širi obzorje? Ko otrok gleda risanko, nima vprašanj, ko mu beremo knjigo, so ta vprašanja neskončna.«

 

 

Knjiga lahko spremeni človeka na bolje

»Knjiga nam res odpira svet preko zgodb drugih ljudi, doživljanja. Res je, da jih lahko tudi v odnosih odkrivamo, ko si delimo izkušnje. Knjiga ima močno sporočilnost, res lahko dela človeka boljšega za družbo, za svoje okolje

Imamo krasne uporabnike, ki so se prav v zadnjem letu zelo izkazali. Zelo hvaležno so odreagirali prav na vse, kar smo naredili za njih, razumeli so vse omejitve. Vsi zaposleni smo rekli, kako lepo delo imamo in s kako krasnimi ljudmi imamo opravka.


Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec) Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec)

Začenja se...

Potem ko smo na vesoljni ravni prejšnjo v nedeljo začeli sinodalno pot, se bomo nanjo ta konec tedna odpravili še po škofijah. V Mariboru so se zbrali danes dopoldne, po ostalih škofijah pa jutri ...

Bogoslovci (photo: Rok Mihevc) Bogoslovci (photo: Rok Mihevc)

Vsak, ki vstopi v semenišče, je svoja zgodba ...

Duhovnik Peter Kokotec se rad potaplja, zato mu ni bilo težko priti v oddajo Globine. S seboj pod gladino pa ni vzel še nobenega bogoslovca, s katerimi je do še pred kratkim imel veliko stika, saj ...