Škofije Celje, Novo mesto in Murska Sobota ter Nadškofija Maribor praznujejo 15. obletnico

07.04.2021, 15:02 Petra Stopar

7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. v Cerkvi v Sloveniji ustanovil tri nove škofije: novomeško, celjsko in murskosoboško. Cerkev je obenem poleg obstoječe ljubljanske nadškofije dobila še eno s sedežem v Mariboru.

Prvi mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger je pred 15 leti povedal, da se z ustanovitvijo začenja poglobljeno delo kot odgovor na znamenja in izzive, ki čakajo Cerkev na Slovenskem. Težka preizkušnja za nadškofijo je bil finančni zlom, ki ga je utrpela pred 10 leti. Danes nadškof metropolit Alojzij Cvikl vidi luč na koncu tunela, saj upa, da bo poravnava kmalu končana. Pojasnjuje, da bo nadškofija »svoje poslanstvo opravljala z zelo omejenimi finančnimi viri, ampak računamo na sodelovanje, tako duhovnikov kot vernikov«.

Murskosoboški škof Peter Štumpf je spomnil, da je bilo ob ustanovitvi škofije pričakovanje med ljudmi in duhovniki »zelo veliko«, a časi so bili precej drugačni, težav, ki smo jim priča danes, ni bilo slutiti. »Takrat smo mislili, da bo nova škofija bolj nagovarjala mlade za krščanski način življenja, ki bo rodil sadove s porastom cerkvenih porok in večjim številom novih duhovnih poklicev. Mislili smo, da bodo tudi družbene strukture v škofiji videle enakovrednega partnerja pri vsestranskem razvoju pomurske regije.« Kljub vsemu se mu zdi, da bi bilo brez škofije danes mnogo težje.

V Novem mestu so imeli ob ustanovitvi škofije več načrtov, da bi vlagali tudi v živo pastoralo, a so se načrti za predpogoje, torej nujno potrebne stavbe, drug za drugim podirali, je pred kratkim povedal škof Andrej Glavan. »Prvo leto smo že načrtovali katoliško gimnazijo, pozneje katoliški vrtec, a v nekaterih ni bilo poguma in so se ustrašili težav. V načrtih je bila tudi ureditev arhiva in verskega muzeja v stari kašči,« je dodal. Že od prvega leta pa so po njegovih besedah v škofiji skrbeli za povezovanje duhovnikov z željo, da zaživijo kot skupnost. Temu načinu povezovanja so sledile tudi druge škofije. Tudi on kot enega od izzivov, ki ostajajo, vidi skrb za nove duhovne poklice, saj pomanjkanje števila duhovnikov in redovnih poklicev pesti vse škofije in nadškofiji.

Škofijo Celje je sprva vodil Anton Stres, nato Stanislav Lipovšek in trenutno nad njo bdi škofijski upravitelj Rok Metličar. Pred dobrim mesecem dni je papež za škofa imenoval Maksimilijana Matjaža. Ta je v prvem odzivu vernikom zapisal, da »prenova cerkvenega življenja ne izvira ne od škofov, ne od duhovnikov, ne od pridnosti posameznikov, temveč od našega sodelovanja z Darom, ki smo ga vsi že prejeli pri svetem krstu«. Njegovo posvečenje bo na nedeljo Svete Trojice.