Kip sv. Nikolaja | (foto: Škofija Murska Sobota)
Video: Kip sv. Nikolaja v Murski Soboti kot simbol upanja
Alen Salihović
V krožišče pri stolnici v Murski Soboti so danes popoldne postavili štiri metre visok bronasti kip sv. Nikolaja, sicer zavetnika mesta. Tri leta so si katoličani v Soboti prizadevali, da bi v cestnem krožišču ali v rondoju, ki omogoča pristop tudi do stolnice, postavili omejeni kip. Sobota je namreč mesto, ki je že stoletja skupaj s stolnico posvečeno sv. Nikolaju, nam je povedal soboški ordinarij Peter Štumpf.
Murska Sobota je mesto s katoliškim, z evangeličanskim, delno pa tudi z mednarodnim značajem. O tem pričujejo tudi trije močni simboli: katoliška in evangeličanska cerkev ter spomenik na Trgu zmage v osrednjem parku. Gre torej za panonsko mesto, ki je zanimivo zaradi različnosti ver pa tudi idejnih usmeritev. Po besedah škofa Štumpfa je Sobota vzhodno preddverje Slovenije do hrvaškega, nemškega, madžarskega, slovaškega, ukrajinskega in ruskega sveta. »Posmrtni ostanki, relikvije tega svetnika so shranjeni v baziliki sv. Nikolaja v italijanskem mestu Bari. Sv. Nikolaj torej ni namišljen ali pravljični lik, ki bi spodbujal k dobroti zgolj otroke, temveč je škof, ki je zgodovinsko izpričan kot resnična osebnost in je tudi eden najbolj češčenih svetnikov vzhodne Cerkve. Bolj kot njega pravoslavni častijo le nebeško Mater Marijo,« je povedal škof.
Nikolaj v soboškem krožišču je verski simbol, hkrati pa tudi simbol splošne dolžnosti, da smo si med seboj dobri. Ker so krožišča prevzela vlogo semaforja, tega v treh jabolkih, ki jih v rokah drži novi kip, vidi tudi škof Štumpf: »Prvo jabolko: rdeča – ustavi se pred zlom. Drug jabolko: rumena – premisli, kako boš ravnal. Tretje jabolko: zelena – nadaljuj v pravičnosti, v miru in dobroti.«
Škof je nadaljeval, da prestajamo čase velikih preizkušenj, ki so mogoče celo najtežji po 2. svetovni vojni. Zato potrebujemo tudi vidne simbole upanja. Za katoličane so to tudi svetniki, ki so pred nami hodili po podobni poti in so jo dobro prehodili. »Kip bo kljuboval času, vročini in mrazu. Kljuboval bo vetru in viharjem, do živega mu ne bodo mogle priti niti politične, niti gospodarske spremembe, postal bo nova stalnica.«
Povedal je še, da upodobitev sv. Nikolaja kaže na strumno držo dobrotnega škofa, ki prebivalcem Sobote in tistim, ki prihajajo, velikodušno ponuja darove treh jabolk. »Dobre štiri metre visok v bronu je klicar vsem moškim, kakšni morajo biti: srčni, pogumni, pošteni, zvesti, resnicoljubni in kleni v svoji dobroti. Ženskam pa obuja lik pravega moškega, ki ve, kdo je in kaj hoče in se zaveda odgovornosti, da daje varnost ženi, otrokom, skratka svojemu domu. Ker pa je Nikolaj tudi škof in ne samo moški, svoj pogled usmerja proti stolnici, kjer je kraj prebivališča Boga med ljudmi in sedež krajevnega škofa, od koder vodi soboško škofijo. V smeri Nikolajevega pogleda je namreč kraj reševanja naših težavnosti, negotovosti in upanja na Božjo naklonjenost in pomoč. Zato se v tej smeri steguje tudi njegova desnica z zlatimi jabolki, ki prišlekom nakazuje Božjo pozornost in gostoljubje v Soboti.«
Kip sv. Nikolaja v krožišču je zasnoval akademski kipar Marjan Drev, v bron pa ga je ulil madžarski livar János Meszlényi v Budimpešti.
