Kardinal Jakob Missia | (foto: dlib.si)
Spominjamo se, 24. marec: Jakob Míssia
Spominjamo se Tone Gorjup
24. marca 1902 je v Gorici umrl goriški nadškof kardinal Jakob Míssia, doma iz Mote pri Radgoni.
Teologijo je študiral v Gradcu in Rimu, kjer je doktoriral iz filozofije in teologije. Kot duhovnik je bil dvorni kaplan, tajnik več škofov in stolni kanonik v Gradcu. Leta 1884 je bil v Gradcu posvečen v škofa, zatem pa je prevzel vodenje ljubljanske škofije.
Trinajst let zatem ga je papež Leon XIII. imenoval za goriškega nadškofa, 18. junija 1899 pa povzdignil v kardinala. Tako je postal prvi Slovenec s tem naslovom. Umrl je 24. marca 1902; pokopali so ga na Sveti gori.
Na današnji dan 1931 se je v Spodnjih Dupljah rodil teolog, biblicist, prevajalec in duhovnik France Rózman. Bil je profesor Nove zaveze na Teološki fakulteti v Ljubljani. Za jubilejni prevod Svetega pisma, ki je izšel 1984, je prevedel Evangelije in Jakobovo pismo. Sodeloval je tudi pri standardnem prevodu Svetega pisma, ki je izšel 1996. Objavil je več knjig z uvodi in razlago svetopisemskih besedil. Zadnja med njimi Apokalipsa - Razodetje je izšla leta 2000. Umrl je 6. avgusta leta 2001 v Ljubljani. O pomenu Božje besede je nekaj mesecev pred smrtjo dejal:
»Samo Božja beseda v Svetem pismu tako globoko duhovno preraja človeka, da sleče starega človeka in si nadene novega. Tako, da more živeti v resnični svetosti in pravičnosti. Kajti samo za Sveto pismo je v istem Božjem duhu rečeno, da je koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.«
Na današnji dan 1964 je v Beogradu umrl moralist in teolog nadškof Josip Újčič. Sodeloval je pri pripravi na 2. vatikanski koncil in se udeležil prvega zasedanja.
24. marca 1972 je v Ljubljani umrl zgodovinar Milko Kos. Njegova Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja je prva znanstvena sinteza naše zgodovine.
24. marca 1993 je v Ljubljani umrl fizik Anton Peterlín. Bil je član številnih ameriških in evropskih znanstvenih ustanov; leta 1955 je prejel Prešernovo nagrado.
