prof. Ivo Mršnik | (foto: Jože Bartolj)
Naš gost: Ivo Mršnik
Naš gost | Jože Bartolj
V oddaji Naš gost smo gostili akademskega slikarja, grafika in pedagoga Iva Mršnika. Prijazno se je odzval povabilu na pogovor. Prav v tem času je bila v galeriji Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani na ogled razstava njegovih del pod naslovom Od jutri do včeraj. Tam so bili po besedah Milene Zlatar na ogled njegovi pronicljivi likovni nagovori, ki zaobjemajo desetletja dolga premišljevanja in spoznanja.
Mršnikovo stanovanje krasijo umetniška dela, slike in grafike pa tudi male plastike: kar nekaj je tudi njegovih še študentskih del, za katere pravi, da se za noben denar ne bi ločil od njih.
Beseda je kmalu nanesla na mladost, na kras, kjer je bil rojen leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Z nami je delil spomine na najnežnejša leta še pred vojno. V njegovi družini ni bilo kakih likovnih vzorov, je pa v njem likovna žilica delovala že od otroštva. Na likovno akademijo je odšel po tem, ko je bil že izučen strojnik in je pred tem delal na železnici. To je bila vsekakor neobičajna pot v umetnost. Na likovni akademiji v Ljubljani je diplomiral leta 1968 na oddelku za slikarstvo. Za svoje delo je že kot študent leta 1969 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Hkrati je do leta 1970 nadaljeval študij slikarske specialke pri prof. Maksimu Sedeju. Istega leta se je zaposlil kot likovni pedagog na Osnovni šoli Vič v Ljubljani. Je bilo pač treba živeti in preživeti. V pogovoru smo izvedeli kako se spominja prve pedagoške službe na Viču v Ljubljani, kjer ni poučeval le likovnega ampak tudi tehnični pouk.
Kustosinja in likovna kritičarka Saše Bučan je ob Mršnikovi razstavi v galeriji Mihe Maleša v Kamniku januarja 2020 med drugim zapisala, da je le „Malo je umetnikov, ki se na svoji poti ne dotaknejo barvnega sveta. Ivo Mršnik svojemu likovnemu izrazu, risbi, ostaja zvest in hodi po poti, ki brez velikega pompa prehaja z ene na drugo raven njegovega notranjega sveta.“ Med pomembnejša priznanja, ki jih je prejel za svoje delo, sodi tudi nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo, ki mu jo je leta 2018 podelilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa, kot je bilo zapisano v obrazložitvi ob podelitvi omenjene nagrade. Sodeloval je na več kot stotih skupinskih razstavah ter samostojno v vseh pomembnih galerijah slovenskega prostora.
Naš gost Ivo Mršnik je bil od leta 1978 zaposlen na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, od 1998 kot redni profesor za risanje in grafiko z metodiko. 1. oktobra 2005 se je upokojil in decembra 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor. V pogovoru nam je zaupal tudi spomine na leta, ko je bil univerzitetni profesor in končno, kaj dela zdaj v zasluženem pokoju.
