Motoristi so spet na cestah

Svetovalnica | 09.03.2021, 11:59 Mirjam Judež

Spomladanske temperature so na ceste privabile prve motoriste, a strokovnjaki opozarjajo, da prvi sončni žarki še ne pomenijo odličnih razmer za vožnjo. Tokratna oddaja je prinesla osnovna opozorila motoristom pred začetkom sezone. Z nami je bil AMZS inštruktor varne vožnje Vojko Safran, s katerim se je pogovarjal Jure Sešek, navdušen motorist.

Pogoji za motoriste še niso optimalni

»Pri nas je zaenkrat še vedno zimski čas, toda ta toplota, ki nas je presenetila, še ne pomeni, da so na cesti že optimalni pogoji za vožnjo z motorjem. Manjka segret asfalt, da dobi pnevmatika primerni oprijem. Na soncu je vse super, še vedno pa lahko pripeljemo v zatišno lego, kjer je lahko vlaga na cestišču, v višjih legah še kakšna zmrzal, pesek, razne emulzije, … Cesta še ni v najboljši kondiciji. Lahko nas preseneti tudi kakšna udarna jama, zato velja posebna previdnost.«

Motorist naj bo v dobri psihofizični kondiciji, preden zapelje na cesto

»Center varne vožnje na Vranskem res nudi idealne pogoje za avtomobiliste in motoriste, pravzaprav za vse kategorije vozil, ta koronski čas nas je vse delno udaril, a še vedno lahko nadoknadimo. Motoristi so željni vožnje, ceste, užitkov, ki jim jih dá motor in tukaj ne smejo prevladati čustva. Na začetku sezone se moramo navoziti. Kot so motorji počivali, smo počivali tudi mi, motorist pa na cesti rabi psihofizično kondicijo. Ti vremenski pogoji ne smejo biti razlog, da bi brezglavo odpeljali na cesto. Potrebne so določene priprave.«

Pred prvo vožnjo pregledati motor

»Najprej moramo poskrbeti za lastno psihofizično kondicijo, pa tudi za »kondicijo« motorja. Tu so na udaru pnevmatike: treba je preveriti tlak, starost pnevmatik, zavorne tekočine, vse ostale tekočine, verižne sklope, sklopko, svetlobna telesa. Motor mora biti tehnično izpraven. Najbolj na udaru so pnevmatike in baterija.«

Zavorno tekočino je priporočljivo zamenjati po dveh letih

»Pomembna je količina, nivo zavorne tekočine. Ne smemo pozabiti na starost in obrabljenost zavorne tekočine. Ima življenjsko dobo in na dve leti ali na 20.000 prevoženih km bi jo bilo potrebno menjati. Tu smo motoristi kdaj malo malomarni in gledamo samo nivo. Zavorna tekočina izgublja na viskoznosti in pri večji obremenitvi se lahko dobesedno upari, kar pomeni, da ostanemo brez zavornega učinka, kar je lahko zelo nevarno.«

Tudi v Sloveniji na cesti vse več motoristov

»Tudi pri nas je motorizem v porastu. Motor kupujejo mladi, srednje generacije, starejši, oba spola, skoraj pred vsako hišo je motor. Žal je tudi prometnih nesreč kar nekaj, dva najpogostejša vzroka za to sta precenjevanje lastnih sposobnosti in neobvladovanje motorja. Pri nakupu motorja lahko naredimo napako, če kupimo sebi neprimeren motor, kar se tiče moči pogonskega agregata, velikosti motornega kolesa.«

Preden se varno odpeljemo na cesto

»Ko kupimo sebi primeren motor, se moramo primerno obleči, opremiti in poskrbeti za tehnično izpravnost motornega kolesa. Vizualni pregled motorja lahko veliko pove. Tlak v pnevmatikah lahko vidimo s prostim očesom, če ga je premalo. Preverjanje tlaka naredimo, ko so pnevmatike hladne. S prostim očesom lahko opazimo rosenje vilic, zamaščenost pogonskega agregata, izsušeno verigo. Kar se tiče svetlobnih teles, samo vklopimo, gremo okrog motorja in to nam res ne vzame veliko časa.«

Motoristična zaščitna oblika bi morala biti zaradi varnosti in vidljivosti flurostenčna

»Žal je zakonsko obvezni del motoristične opreme samo čelada, kar je z mojega vidika nesprejemljivo. Motorist nima zaščitne kletke, zračnih blazin kot v avtomobilu. Vedno polagamo na srce vsem motoristom, naj se primerno oblečejo: čelada, jakna, hlače, kombinezon, škornje, rokavice, vedno dajemo poudarek tudi na videz: flurostenčna čelada, kombinezoni, … Na ta način dajemo pozitivno sporočilo ostalim udeležencem v prometu, da nam je mar za večjo varnost.«

Čelado zamenjamo na 5 let

»Kot ostala zaščitna oprema je tudi čelada izpostavljena vremenskim neprilikam. Čelado imamo lahko do 5 let, potem je treba razmišljati o menjavi. Ni samo zunanjost tisto, kar je pomembno, pomembna je tudi notranjost. V notranjosti je polistelenast vložek, malo boljši stiropor, katerega naloga je, da absorbira energijo. Pod čelado se potimo, smo izpostavljeni vročini, mrazu, enostavno začne notranjost razpadati, v primeru padca ne bo več odigrala svoje vloge. Glede na motor moramo kupiti primerno čelado primerne velikosti in jo imeti nekaj časa na glavi, z njo narediti kak krog. Vsaka čelada ne paše na vsako glavo. Odprte, preklopne čelade so že atestirane, da lahko vozimo tudi z odprtim preklopom. Kljub temu se svetuje, da so ti preklopi zaprti, če niso, v primeru padca obrazni del ni zaščiten. Čelada mora biti zapeta, sicer ne bo odigrala svoje vloge, ker lahko pri padcu, trku pade dol. Tudi stalne temne vezirje med vožnjo odsvetujemo, ker je problematično, če motorist zapelje v predor, zatišno lego, težava je tudi vožnja, ko se zmrači ...«

Motorist mora biti psihofizično pripravljen, motorizem je šport

»Če v vročini nimamo primerne kondicije, hitro lahko pride do slabosti, dehidracije. Že v zimskem času je treba razmišljati o tem, ohranjati primerno kondicijo: fitnes, sprehodi, tek, sobno kolo, primerne vaje, da ostanemo fit, so: trebušnjaki, sklece, počepi. Čez zimo in v času korone smo morda pridobili kak kilogram, lahko nam kombinezon ni več prav. To je lahko izgovor, da ga ne bomo oblekli, kar pa ni varno.«

Motoristi pogosteje naredijo premor: treba je pogosteje natočiti gorivo, telo začne mravljinčiti, … Utrujenosti ne moremo premagati, zvok motorja in monotonost na avtocesti voznika uspava, zato pazljivo!

Kaj upoštevati, da bo pot kar najbolj varna?

»Ne sme se nam muditi, poskrbeti moramo za primerno varnostno razdaljo, biti strpni in upoštevati cestno prometne predpise. Pri tehniki vožnje poznamo različne tehnike: za cesto imamo tehniko potiskanja krmila stran od sebe, na ta način je silhueta motorista ožja, sedimo višje, smo bolj vidni, sami bolje opazujemo okolico, lažje naredimo manever, če gre kaj narobe. To je za cestno vožnjo dosti bolj varna tehnika, kot je obešanje na motor, kar vidimo pri ekstremistih motoristih.«

Prvo pravilo, ko izbiramo motor zase: naj bo primeren mojemu znanju, postavi, višini

»Nekaterim so vizualno pri srcu športni motorji, enduro ali čoper motorji. Ko se ustavimo z motorjem, moramo z nogami priti lepo do tal, da lahko zavzamemo primeren sedežni položaj. V prometu se moramo gibati, treba se je obračati, moramo biti v primernem sedežnem položaju. Roke morajo biti nekoliko pokrčene, na motorju moramo biti aktivni. Problem je lahko tudi pri večjih motoristih, ki si kupijo premajhen motor. Tudi takega težko vozijo.«