Cepivo je varno za vse najranljivejše skupine: srčne bolnike, tiste, ki so preboleli raka, tiste, ki imajo blage alergije, pridružene srčno-žilne bolezni, ... | (foto: rawpixel.com)
Etičnost cepiv: Nikoli se za nobeno cepivo ne zahteva novih splavov
Srečanja | Marta Jerebič
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam in ošpicam? Na ta vprašanja sta v oddaji Srečanja odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
O vprašanju etičnost cepiv se še pred 20 leti ni razpravljalo. »Ko sem delal specializacijo iz bioetike na medicinski fakulteti v Rimu pri prof Eliu Sgrecci, ki je bil takrat tudi predsednik Papeške akademije za življenje, dejansko te teme nismo imeli. To je bilo leta 1999 in 2000,« je pojasnil dr. Roman Globokar. Anja Kastelic pa je dodala, da na slovenski fakulteti za farmacijo na splošno niso govorili o etičnosti zdravil. V vatikanskih dokumentih se vprašanje etičnosti cepiv prvič pojavi leta 2005.
Za večino cepiv proti covidu je znano, da na neki stopnji, če ne že pri razvoju in proizvodnji (AstraZeneca), pa na koncu pri testiranju (Pfizer in Moderna), uporabljajo zarodne celične linije. Pri cepivih omenjenih farmacevtskih podjetij so uporabljene celične linije, ki so bile iz zarodka pridobljene pred 50-imi leti. »Ta celična linija z oznako HEK293 se je pridobila iz ledvice zarodka iz leta 1972 ali 1973. Niso si še čisto enotni ali je šlo za umetni ali spontani splav. Gre za to, da se je vzelo samo enkrat en delček tkiva. Ti otroci niso bili splavljeni s tem namenom. Imeli so na razpolago ta tkiva in takrat so jih uporabili, modificirali in razvili celično linijo, ki jo zdaj uporabljajo po celem svetu. Nikoli se za nobeno cepivo ne zahteva novih splavov,« je pojasnila Anja Kastelic.
»Ne smemo se zato, ker se zavzemamo proti splavu, zdaj zavzemati proti cepljenju, ker bi pravzaprav nastradala velika množica ubogih ranljivih ljudi,« je poudaril dr. Globokar.
Zato tudi Vatikan v svojem dokumentu pojasnjuje, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takimi cepivi, ko ni na voljo etično nespornih cepiv. Gre za oddaljeno sodelovanje z zlom splava. Kaj to pomeni, prisluhnite tu.
Celotna Evropska unija, tudi Slovenija, količinsko najbolj računa na cepivo AstraZenece, ki je etično bolj sporno. Če bo nekdo zavrnil cepljenje s takšnim cepivom, bo uvrščen na konec cepilnega seznama, in tudi takrat, ko bo znova prišel na vrsto, ni nujno, da se bo lahko cepil z Moderninim ali Pfiserjevim cepivom. Kako naj torej ravna katoličan, ki se želi cepiti?
Anja Kastelic je potegnila tudi vzporednico z nacističnimi taborišči. Nihče ne odobrava, kar se je tam dogajalo, a znanje, ki izhaja od takratnih moralno sprevrženih poskusov na ljudeh, danes rešuje številna življenja.
Prisluhnite celotni oddaji.
