Vrtičkarji, vrtičkarji

Svetovalnica | 27.01.2021, 14:13 Mirjam Judež

Pri načrtovanju vrta se vsak sprašuje, kako »postaviti« rastline v vrt, da bodo dobro uspevale in bomo zadovoljni s pridelkom. Zimski čas je primeren za načrtovanje kolobarja na vrtovih. Prav o tem je spregovorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant, ki je predstavila kolobar glede na ritem obdelave. Pogovor je vodila Slavi Košir.

Poljina je skupina gredic, ki jih obdelujemo na enak način

»Če imamo vrt s 15-imi gredami, ga lahko razdelimo na 5 poljin in imamo v vsaki poljini po 3 grede. Če gledamo razpredelnico: na poljini za korenino imamo lahko na teh gredicah korenje, rdečo peso, peteršilj, čebulo, česen, redkvice, repo, gomoljno zeleno, črni koren itn.. Te rastline razporedimo na teh treh gredah, kolikor rabimo.«

Načrtovanje vrta

Kolobar je potreben, ker določena rastlina enostransko izčrpa zemljo

»Če želimo, da bodo rastline lahko kar najbolje uspevale, jim moramo dati najboljše pogoje. Ker vemo, da rastlina v eni sezoni enostransko izčrpa tisto površino, kjer raste, je treba v naslednjem letu posaditi tja nekaj drugega, kar bo morda porabilo tisto, kar je ostalo v tleh oz. se nekako dopolnilo npr. z mešanimi posevki. Zato je dobro, da vemo, kaj lahko kombiniramo, kaj lahko sadimo eno za drugim, kaj potrebuje manj ali več gnojenja. Kolobarimo glede na vrsto oz. rod oz. družino: solatnice (solate, črni koren), solanaceae (krompir, paradižnik, paprika, jajčevci), alium (čebula, česen, por). Če je preveč rastlin iz iste družine zaporedno na eni polini, se nam povečajo težave s škodljivci. Ti so živi organizmi, katerih naloga je, da nam pridejo povedati, da smo nekaj naredili narobe. Če ne poslušamo narave, posegamo po škropivih, da bi lahko vse tisto, kar nas moti na vrtu, uničili.«

S pravim kolobarjenjen občutno zmanjšamo težave s pleveli

»Biodinamiki in ekološki kmetje delamo v skladu z ritmi, ker če poslušamo naravo, imamo bistveno manj težav. Jaz delam po setvenem priročniku Marie Thun, ki priporoča, da določene rastline obdelujemo v določenem ritmu: korenovke delamo na koren, plodovke na plod, cvetnice na cvet, listne rastline na list. Ker se to v naravi ponavlja v točno določenem ritmu, je Maria Thun ugotovila, če naredimo poljine in jih tako vrstimo v kolobarju, v našem vrtu za 2/3 zmanjšamo težave s pleveli. Pleveli hočejo izživeti tisto, kar zemlji manjka. Tako, kot škodljivci pridejo povedati, da je v zemlji nečesa preveč, pleveli povejo, kje so v zemlji neporabljene energije, ki se kopičijo. Ker imamo v naših vrtovih cvetnic najmanj, je običajno problem s cvetočimi pleveli. Kjer so zelo zbita tla, imamo problem s travami, ki se zasejejo zato, da rahljajo zemljo.«

Načrtovanje vrta

»Najprej sem narisala načrt, kako sem imela v lanskem letu. Potem sem ta načrt razrezala na kvadratke in pravokotnike (vsakega za posamezno rastlino) in jih začela postavljati na nov list papirja na poljine, kot bodo v letošnjem letu. Lahko si pomagate z barvami. Tisto, kar je potrebno obdelovati na dan za list, obarvamo zeleno, za cvet rumeno, korenino rjavo in potem bomo tudi vizuelno hitro videli, kaj kam sodi. Glede na to, katere rastline želimo pridelovati in koliko, lahko naredimo 4-letni ali 5-letni kolobar. Imamo 4 ali 5 poljin. Plodovke razdelimo na 2 poljini: plod – seme in plod. Plod – seme pomeni tisto, kar dozori (fižol, grah, soja, leča, bob) in pobiramo seme. Skupine za plod so pa tiste, kjer pobiramo plodove (buče, kumare, jajčevci, paprika, paradižnik in druge). Če imamo veliko plodovk, naredimo 2 poljini in imamo 5-letni kolobar.«

Ritmi v naravi si sledijo: korenina, cvet, list, plod, korenina.

Poljine za cvetnice, ki so sicer bolj prazne, lahko »napolnimo« tudi s peteršiljem

»Ko začnemo sestavljati našo sestavljanko, ugotovimo, da so ene poljine bolj polne kot druge. Sploh pri cvetnicah imamo manj rastlin. Zelenjava, ki sodi med cvetnice, je samo brokoli in cvetoče dišavnice oz. vse tiste dišavnice, kjer želimo ustvariti veliko eteričnih olj. Če mi peteršilj, ki je sicer listnata rastlina, obdelujemo na dan za cvet, bo ta peteršilj bistveno bolj aromatičen, kot tisti, ki ga bomo obdelali na list. Imel bo malo manj listne mase, a tisti listi bodo zelo aromatični. Tak posevek lahko postavimo na polino za cvet in ga tam tudi obdržimo. Ko imamo vse poljine polne in nam nič ne ostane, takrat imamo idealni kolobar, ki ga lahko uporabljamo vrsto let.«

Na poljine za cvet sodi tudi krompir, ki ga bomo kmalu pojedli

»Pri korenovkah imamo ponavadi več rastlin, ker rabimo veliko zgodnjega krompirja, peteršilj, korenje, rdečo peso. V tem primeru lahko določene korenovke prestavimo tudi na poljino za cvet, kjer imamo še prostor. Lahko prestavimo tja zgodnji krompir, ki je lahko tudi kot cvetnica, ker se na ta impulz cvet zelo dobro odzove. Pričakujemo lahko ravno tako dober pridelek, edino ti krompirji, pridelani na dan za cvet, se ne bodo tako dobro skladiščili, kar pa ni težava, saj jih bomo hitro pojedli. Če krompir sadimo na dan za plod, je to dobra odločitev, če želimo sami pridelati semenski krompir. Dobili bomo veliko drobnih krompirjev, ki so zelo primerni za sajenje. Tega krompirja ne bo treba rezati, saj je pri vsakem rezanju tveganje za okužbo.«

Na poljino za cvet tudi mešani posevki

»V večini primerov je preveč korenovk in premalo cvetnic. Lahko naredimo tudi mešani posevek: čebula in kamilica zelo dobro vplivata ena na drugo. Vse skupaj postavimo na poljino za cvet. Čebulo posadimo in skopljemo na korenino, kamilico pa obdelujemo in obiramo na cvet. Tako bomo ta impulz cvetenja izkoristili in nam cvetoči pleveli v prihodnjih letih ne bomo delali več toliko težav. Če imamo mešane posevke, moramo vedeti, katera rastlina je glavna in jo vpnete v neko poljino. Glavna je tista, ki je najdlje časa na površini. Dodatne rastline ne upoštevamo v kolobarju, sicer nikakor ne moremo narediti načrta.«

Zakopavanje svežih bio odpadkov v zemljo ni priporočljivo

»Zeleni odpadki se v zemlji ne predelajo dobro, ker mikroorganizmi v tleh klorofil zelo slabo prebavljajo. Ti odpadki morajo malo pregniti ali se posušiti, šele potem se jih zadela v zemljo, zato jih mi ponavadi kompostiramo. Organske odpadke lahko uporabimo kot zastirko, da se najprej posušijo, šele potem jih zadelamo v zemljo oz. da jih kompostiramo in v drugi polovici leta zadelamo v zemljo. V procesu kompostiranja mikroorganizmi intenzivno predelajo organsko maso v humus in ga vežejo v zemljo in s tem obogatimo tla.«

Načrtovanje vrta

Če imamo rastlinjak za paradižnik in papriko, je priporočljivo, da vanj kdaj posadimo tudi kaj drugega

»Paprika in paradižnik sta oba iz istega rodu, kar pomeni, da se kar se tiče snovi v tleh, en drugega ne podpirata, ampak se izključujeta. Paradižnik prenese svoje izločke, ki jih pusti v zemlji, paprika pa ni tako suverena in nam zna po določenem času začet delat težave. Če ne gre drugače, si vsaj pomagate z mešanimi posevki, da tudi druge rastline sodelujejo pri rasti. Če je rastlinjak okužen zaradi paradižnika, absolutno svetujem, da v rastlinjak drugo leto posadite kaj drugega: npr. kumare ali buče, ki sta iz druge skupine, korenovke, ker tistega nam v rastlinjakih manjka.«