Pest kalečih rastlinic nadomesti celo skledo solate

Svetovalnica | 25.11.2020, 14:04 Mirjam Judež

Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše Amarant v Sloveniji, je danes predstavila kalčke in nas podučila o njihovi vzgoji. »V letošnji pomladi, ko smo se začeli bolj samooskrbno obnašati, se je pri nas prodaja semen za kaljenje povečala za več kot 100 %, ker je to zelenjava, ki jo lahko pridelamo v enem tednu in to kar na kuhinjskem pultu.« Oddajo je vodila Slavi Košir.

Kalčki so živa zelenjava

»To je živa zelenjava, ki raste, dokler je ne zaužijemo. Medtem ko je tista zelenjava, ki jo poberemo, shranimo v klet ali jo kupimo v trgovini, lahko že dlje časa v hladilnicah, kleteh, … ta zelenjava izgublja predvsem na vitaminih in mineralih. Tu je ta prednost, da imajo kalčki od 30 do 50 krat večjo količino vitaminov in mineralov na 100 gramov suhe snovi, kar pomeni, da že ena pest teč kalečih rastlinic lahko nadomesti celo skledo solate. Za kaljenje mora biti ekološko pridelano seme, brez uporabe pesticidov, ki je tudi mikrobiološko pregledano. V letu 2012 je v Evropi prišlo do 30 smrtnih žrtev zaradi zastrupitve s kalčki, zaradi njihove nehigienske uporabe.«

Za kaljenje so primerne vse rastline, razen razhudnikov

»Vse rastline, razen razhudnikov (paradižnik, krompir, paprika), lahko kalimo. Ponavadi izbiramo med deteljo lucerno alfa – alfa, krešo, kakšne stročnice (fižol mungo, grah, čičerika), kakšna žita, križnice (rukola, zelje, brokoli, redkvice). Kalčke izbiramo glede na naš okus, tisto, kar imamo radi.«

Kako se lotiti pridelave kalčkov?

»Za enostavno pridelavo je najbolje, da imamo kalilnik. S tem si poenostavimo delo. To pomeni, da rabimo 2x na dan splakovanje, kar nam vzame 5 minut časa. Drobno seme v kozarčku stresemo iz vrečke v vodo in ga namočimo za 15 min do pol ure, debela semena (grah, čičerika, fižol) namočimo za 12 ur. Potem pa damo v kalilnik, da voda odteče. Delo imamo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, da zadevo splaknemo (s toplo vodo, ki ima 30 – 40 stopinj), da odplaknemo vse morebiti prisotne glivice in bakterije. Splakujemo tudi zato, da so te mlade rastlinice stalno vlažne. Higiena je zelo pomembna.«

V kakšni posodi, kje je najbolj primeren prostor v kuhinji, kako naj zalivamo?

»Najbolje je, da kalčki kalijo na zračnem in toplem prostoru, razen, če kalimo stročnice, ki potrebujejo temo, sicer grenijo. Lahko je to kuhinjski pult ali okenska polica. Če smo začetniki, začnemo s kalilnim kozarcem, kjer se kali samo eno seme ali ena mešanica semen. Je pa to cenejša varianta kot ti kalilniki s tremi etažami, kjer lahko na vsake 2 do 3 dni damo seme kaliti, da lahko praktično vsak dan jemo sveže kalčke. »Mercedez med kalilniki« je glinen kalilnik. Ta skrbi, da pri semenih, ki zasluzijo, ta glina tisto sluz posrka, po drugi strani pa obdrži vlago, ki jo kaleča semena potrebujejo dlje časa. V tem kalilniku ne moreš nič »faliti«. Cenejša varianta je plastičen kalilnik, ampak tu moramo biti zelo pozorni, da se nam po kotih ali režah ne naselijo glivice. V tem primeru nam kalčki zasmrdijo, začne se proces gnitja in taki kalčki so strupeni.«

Pri kalčkih razen vode ne dodajamo ničesar, to je čisto ekološki produkt.

Posode za kalitev; kakšne so, kje jih dobimo

»Kozarec izgleda tako, da ima na vrhu pokrovček z mrežico, podstavek, da ta kozarec lahko obrnemo na glavo oz. pod kotom 45 stopinj, da lahko vsa odvečna vlaga izteče ven. Kozarec obdrži tisto vlažnost semen, da se ne izsušijo do naslednjega splakovanja. Pri glinenih ali plastičnih kalilnikih je spodaj podstavek, kamor se voda odteka, potem so pa trije naluknjani pladnji, kamor damo seme, da lahko voda izteka iz platoja v plato in se odceja v spodnji plato. Mi imamo v ponudbi kalilnike v trgovini v Trzinu ali se jih naroči prek spleta. https://www.amarant.si/-kalilniki Na voljo so tudi v trgovinah, kjer imamo svoja semena, po novem smo prisotni v spletni trgovini Mimovrste in v trgovinah Jager. Poleg kalilnikov so tu še kalilne vrečke iz konopljinega platna, ki jih šivamo sami. To je edino platno, kjer se rastline s koreninami ne zasidrajo med vlakna. Take vrečke lahko uporabljamo več let, jih peremo v pralnem stroju brez mehčalca. Približno tako velika je, kot rokavica, vanjo damo semena. Predvsem fižol mungo, ki rabi pritisk, se notri razvije zelo lep. V petih do sedmih dneh ga je polna vrečka. Večji je pritisk, bolj debela stebelca imajo ti kalčki, lahko so dolgi pet do deset cm in so lahko uporabni tako surovi kot kuhani. Kalčke fižola mungo lahko tudi vložimo v slanici z malo kisa in jih uporabljamo čez leto kot vloženo zelenjavo.«

Ekološka semena lahko kupite v spletni trgovini amarant.si , na mimovrste.com in v njihovi trgovini v Trzinu.

Kako dolgo kalimo posamezne rastline?

»Odvisno do kakšne faze jih želimo vzgojiti. Sama rast kalčkov je odvisna od tega, kolikokrat splakujemo, kakšna temperatura prostora in vode je, ki jo uporabljamo. Kalčke splakujemo z vodo, ki ima od 30 do 40 stopinj. S tem tudi spodbujamo rast. Bolj topla voda kot je, hitreje rastejo. Mi lahko uživamo nakaljena semena takrat, ko poženejo koreninico. Pri stročnicah (čičerika, grah) lahko po treh, štirih dneh uporabimo surova kaleča zrna za namaze in solate, ni treba več prekuhavati. Pšenica po dveh, treh dneh požene koreninice, jih spremeni v škrob, sladkor in to je sladka vitaminska bomba, ki jo lahko uporabimo npr. za kakšne sadne kroglice: kaleča semena zmiksamo, dodamo suho sadje, čokolado, pomočimo v čokolado, povaljamo v kokosu in to je čudovita sladica.«

Jožica je delila svojo izkušnjo s kalčki, s katerimi se ukvarja že več kot 30 let: »Dokler rastline ne kalijo, je v začetku koristno, da se jih namaka v temi, gre veliko hitreje. Določena drobna semena ne uspevajo dobro na svetlobi, ker znotraj nastaja preveč nitratov. Določena semena so pa odlična. Zelo pomembna je tudi temperatura. Določena semena ne kalijo pod 22 stopinj. Jaz kalim tudi neoluščeno proso, ki ga je malo neugodno jesti, če pa je kaljeno, se ga da zelo lepo uporabiti tudi v drugih mešanicah. Luščina ima veliko dobrih mineralov, ki jih telo rabi. Čičeriko tudi kalim in potem je zelo hitro kuhana.«

»Zakaj ima Jožica boljše izkušnje? Ker semena dlje časa namaka. Do par ur lahko namakamo drobna semena, debelo zrnje pa namakamo 12 do največ 24 ur. Če namakamo dlje, začnejo gniti. Je pa res, da če jih imamo pokrite, vlaga manj izhlapeva, manj se izsušijo in bolj enakomerno kalijo. Zato priporočam glinen kalilnik, ker glina zadržuje tako toploto kot vlago, sploh če splakujemo z vodo 30 do 40 stopinj, ta voda ogreje tudi glineno posodo, ki to temperaturo akumulirajo in dajo to toploto nazaj semenom. Pri drobnih semenih je problem, če damo kaliti preveč semena. Semena naj bo ena plast, vsak semenček mora imeti svoj prostor. Kot na vrtu: če posejemo pregosto, rastlinice kalijo, potem pa same sebe zamorijo. V kalilniku rabijo prostor, zato so pladnji bolj priporočljivi kot kozarci, saj se na pladnju ta semena bolje razporedijo. Dejansko zadošča ena plast, če ne, vrhnja plast kali, spodnja pa gnije.«

Kalčke uživamo surove ali kuhane

»Zelene kalčke ponavadi uživamo surove, drugače bi vse vitamine izgubili. Kar je stročnih ali na začetku kaljenih semen, lahko po parih dneh uporabljamo tudi že surove, največkrat pa jih uporabljamo kuhane. Čičerika se hitreje skuha, če je kaljena, po treh dneh lahko čičeriko jemo tudi surovo. Predvsem humus je bistveno boljši iz surove nakaljene čičerike kot iz skuhane, pa še več vitaminov ima.«

Višja je temperatura vode, s katero splakujemo kalčke, hitreje kalijo.

»Višek« kalčkov hranimo v hladilniku

»Kar nismo porabili, lahko shranjujemo v hladilniku. S tem upočasnimo njihovo rast. Iz kalilnika jih poberemo v kozarec, zapremo in damo v hladilnik, vendar tudi take kalčke je treba iz hladilnika enkrat dnevno splakniti in čim prej porabiti. Pred vsako uporabo kalčke splaknemo. Tako kot solato operemo, preden jo zaužijemo, tudi kalčke.«