Marija prinaša upanje v naše življenje

Svetovalnica | 08.12.2020, 14:25 Urša Sešek

Kakšno je sporočilo današnjega praznika Brezmadežnega spočetja? Zakaj je to poseben dan za duhovnike in bogoslovce? Naš gost v praznični Svetovalnici je bil župnik v Boštanju, teolog, geštalt pedagog, svetovalec in trener dr. Alfons Žibert: »V adventu skozi odprta vrata vstopa sporočilo o usmiljenju, tistem, za katerega ni treba prositi.« Pogovor je vodil Matjaž Merljak.

Sporočilo praznika Brezmadežnega spočetja

»Sporočilo tega praznika je Marijino spočetje. Vsak se rodi z izvirnim grehom, medtem ko za Marijo pravimo, da je bila nekaj posebnega, zato je bila tega obvarovana in to je bistvo tega praznika. Čez devet mesecev bomo dejansko praznovali Marijino rojstvo, to bo 8. septembra. Upoštevamo tudi naravni red. Marija je bila spočeta po naravni poti, to je drugače, kot pri Jezusu. Toda gre za poseben odnos, za poseg Boga v človekovo življenje. V teologiji temu rečemo Božji načrt.«

Današnji praznik je poseben za bogoslovce

»Bogoslovci smo v prvem letniku na ta dan prvič oblekli talar in bili sprejeti v skupnost duhovnikov in bogoslovcev. Še danes obnavljamo svoje zaobljube. Večina ljudi tega sicer ne ve, a duhovniki in bogoslovci imamo danes poseben praznik. Vsako leto na dekanijski konferenci zbrani duhovniki zmolimo posebno molitev v čast Mariji. Na ta način izrazimo pripadnost. Letos bomo to naredili vsak zase, prvič, odkar smo v skupnosti. Bomo pa na daljavo povezani v prazničnem vzdušju.«

Prazniki pred »glavnim praznikom« - božičem

»Ves december je praznično vzdušje, sedaj vidimo, da mora iti bolj za notranjo dogajanje. Gre za eno samo pričakovanje v liturgičnem smislu. Začne se z adventom, vmes imamo Miklavža, ki je izreden primer veselja in pričakovanja. Potem je praznik Brezmadežne, naslednjo nedeljo obhajamo nedeljo veselja. Za sam praznik, da ga lahko doživimo, potrebujemo naraven proces, da se stvari nadgrajujejo. Tudi glede krašenja je tako. Vidim, da nekateri že postavljajo jaslice in pripravljajo božično drevo … Stvari nastajajo počasi, ni dobro, da nekaj naredimo na hitro: zgrabimo in postavimo. Čas je za ljudi zelo zdravilen, tudi pri pripravi na praznik.«

Praznovanje in pričakovanje je tudi v tej situaciji še kako pomembno

»Če praznikov ne bilo, bi ljudje »posuroveli«. Če praznujemo z občutkom, postajamo boljši. V praznovanjih, tudi v današnjem prazniku, je toliko simbolike, ki nas enostavno mora spraviti v fazo upanja. Če pomislimo na vlogo ženske v današnjem svetu, ki je lahko razvrednotena, … V današnjem prazniku se vidi veličine ženske kot matere, simbolika nežnosti. Na dan pridejo bistvene stvari, ki v vsakdanjem življenju ne pridejo od izraza. Vidim svetle točke, čeprav se nam zdi, sploh v tej situaciji, da jih ni veliko, zato je tako praznovanje in pričakovanje še toliko bolj pomembno.«

Koliko je danes še brezmadežnosti?

»Veliko. Ljudje so na nek način zelo krepostni, sploh v odnosu do Boga v pozitivnem pomenu besede. Danes se očiščujemo skozi težke preizkušnje, ne glede na to, da smo zelo obremenjeni z vsem, kar nas obdaja. Kot pri Marijini zgodbi, Bog posega v naša življenja. Prepričan sem, da se to dogaja dnevno pred našimi očmi, da nas Bog očiščuje. Da smo omadeževani, je dejstvo in mimo tega ne moremo. Glede na to, da se obračamo k Bogu po Mariji, nas Bog očiščuje. Skozi zgodovino vidimo različne zgodbe očiščenja. Npr. kako so imeli nekateri zelo omadeževano in uničeno otroštvo, pa jim je bilo potem dostojanstvo vrnjeno. Pri Bogu ne gre za to, da smo bili enkrat omadeževani, temveč gre za to, da je možno novo rojstvo.«

Postavljajmo si vprašanja o sebi 

»Danes se bolj pogovarjamo o tem, kaj je potrebno narediti, kateri opravki nas čakajo. Marija pa začenja postavljati vprašanja o sebi. Pomembno je, da si začnemo postavljati ta vprašanja, da govorimo o sebi, o svojih hrepenenjih, kaj si želimo, česa se veselimo, kaj nam je ljubo, katere stvari so svetle, da si damo dobre vzpodbude, da imamo lepo besedo o sebi in iz sebe. Da ne govorimo o vremenu, politiki, ker to nismo mi. Temveč, da govorimo o sebi in iz sebe. O tem ne rabimo veliko besed, samo preproste besede, ki veliko več povedo, kot ne vem kakšna razpravljanja.«

Bog ne prihaja v idealen svet, prihaja v mraz, v temo

»Bog prihaja v ta svet, ki je na zunaj mrzel, hladen, meglen, … kot so včasih odnosi. Če upoštevamo še stanje, v katerem smo sedaj (omejitve gibanja ipd.) … Toliko stvari je, kjer na prvi pogled ni upanja, perspektive. Bog prihaja ravno v takšen svet. Ne prihaja v idealen svet, temveč v ta mraz, to temo v to epidemijo. Bog se bo letos rodil v epidemijo. Ne moremo imeti boljše simbolike.«