Jože Bartolj
Miha Močnik
Tanja Dominko
Solidarnost, pomoč, dobrota (foto: Pixabay)
Solidarnost, pomoč, dobrota | (foto: Pixabay)

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

22.12.2020, 08:38 Alen Salihović

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, a sedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim. Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj in urednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos na preizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornika solidarnost.

Čander je poudaril, da so mnogi ljudje nesebični, poskušajo pomagati drugim, predvsem pa se skušajo tudi sami ravnati na način, da varujejo sebe in druge, zlasti ranljivejše, starejše in bolnike. »Drugi pa delujejo sebično, nervozno, iracionalno, včasih spominjajo na utopljence, ki enostavno ne vidijo prave rešitve, pravega fokusa. Nočem jih obsojati, vem, da so zadaj običajno stiske, a vendar je neka posebna odgovornost na vseh nas, da izberemo dobro pred slabim,« je dejal sogovornik.

Na vprašanje, kaj ga je v epidemiji pozitivno in kaj negativno presenetilo, pa je odgovoril: »Pozitivno, da smo vendarle v sebi odkrili nekaj več fokusa. Nekaj več osredotočenosti na lastno bivanje, na družino, na svoje bližnje, na delo, ki ga opravljamo, mogoče smo se vsaj nekoliko poglobili vase in skušali videti življenje z neke distance. To je globlji pozitivni premik, ki se dogaja pri marsikom. Negativno pa me je seveda presenetilo neverjetno nezaupanje med Slovenci, prepirljivosti, sovražnosti, ki meji na neko družbeno histerijo. To je tisto, kar zastruplja našo klimo. Vendarle sem pričakoval, da smo zmožni v težkih situacijah iti bolj složno naprej. Nenazadnje smo se pred 30. leti složno odločili za demokratizacijo in osamosvojitev. Tokrat pa se zdi, da te složnosti primanjkuje, da pogosto reagiramo sovražno, vnaprej si ustvarimo neke sodbe o drugem. In pravzaprav se vse to ozračje preveč politizira in polarizira.«

Čandra skrbijo verbalni napadi na tiste, ki skrbijo za javno zdravje, ter tudi skepticizem v znanost. »Mislim, da ni prav, da širimo najrazličnejše teorije zarote, ampak je prav, da se opremo na zdrav razum in na izsledke znanosti, ki nam je gotovo lahko v zelo veliko pomoč, da se soočimo s tem pradavnim pojavom, epidemijo.«

Sogovornik je nadaljeval, da sta po 30. letih naša država in družba na prvi res zelo veliki preizkušnji, ki je nihče ne sme izkoriščati v svojo smer, saj lahko to privede do razpada družbe. »Tudi takrat so bila pred plebiscitom različna mnenja, pogledi, pa vendar je zmagala složnost. Tokrat pa se zdi, da je tega prepira le veliko več. Veliko več politične preračunljivosti in nekega boja na vse ali nič. Zdi se mi, da je to bistveno drugače kot takrat in ta trenutek je tudi za našo državo in družbo zelo nevaren.«

Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec) Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec)

Življenje nerojenih otrok šteje!

Množica pet tisoč ljudi se je danes dopoldne zbrala na že tretjem slovenskem Pohodu za življenje. Tokrat so si za geslo izbrali: Enakopravnost se začne pred rojstvom.

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...