Naša vizija je bolj zelena, digitalna in odporna Evropa

Novice 21. 12. 2020, 14:36 Petra Stopar

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize.

Temu je namenjen predvsem načrt za okrevanje, ki je težak kar 750 milijard evrov za vso Evropo, moral pa bo biti po Bogovičevih besedah »porabljen v naslednjih treh letih«.

Sedemletni proračun je do neke mere podoben prejšnjim proračunom, s potrebnimi spremembami. Tu si je Evropska unija zadala tri cilje, in sicer, da postane bolj zelena, bolj digitalna in bolj odporna: »Zelena kot odgovor na podnebne spremembe in možnosti tudi gospodarske tranzicije v te nove zelene tehnologije, digitalna unija pomeni, da moramo resnično stopiti skupaj in v tem konkurenčnem boju s Kitajsko in ZDA ujeti ta razvojni zaostanek. Odporna EU pa je v veliki meri odgovor na to krizo, se pravi, da mora biti poleg cepiva tudi proizvodnja zdravil v Evropi, da imamo močno farmacevtsko industrijo, prehransko varnost in energetsko varnost.«

Glede na omenjeni sveženj bo imela Slovenija besedah Bogoviča, sicer tudi podpredsednika Slovenske ljudske stranke, v naslednjih petih letih od tri do štirikrat več sredstev na razpolago, kot smo jih bili sposobni v zadnjih letih koristiti: »Zato je to velik izziv za države članice, ki se morajo dobro organizirati in ta sredstva dobro izkoristiti.«

Ocenjuje, da se je EU relativno dobro odzvala na epidemijo novega koronavirusa, glede na to, da nima skupne zdravstvene politike. »Ta pandemija je bila na začetku kar velik šok in reakcije so bile včasih tudi zelo nerazumljive.« Potrebni so bili dva, trije tedni, da je »stekla evropska solidarnost«. Del tega so bila tudi prizadevanja za iskanje cepiva, je poudaril Bogovič. »EU je za razliko od Kitajske in ZDA stavila ves čas na to, da skupaj iščemo cepivo za ves svet – to je pandemija globalnih razsežnosti – da zagotovimo tudi sredstva za to, da bodo imeli dostop do cepiva vsi, tudi najrevnejši deli sveta«.

Ker se bliža 30. obletnica razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti Slovenije, smo poslanca vprašali tudi, kako enotni smo Slovenci in Slovenke danes. Odgovoril je, da žal veliko premalo. Medtem ko smo konec 80-ih let znali stopiti skupaj, je bilo v covid krizi veliko, veliko premalo te povezanosti.

»Žal lahko samo rečem, da je opozicija uporabila covid krizo kot neko orodje, s katerim želi zrušiti obstoječo vlado. Ne morem mimo tega, da ne rečem, da ocenjujem, da je takšno neodgovorno, pa tudi včasih politikantsko početje mogoče tudi razlog za kar nekaj več smrtnih žrtev v Sloveniji, kajti v tem drugem valu smo resnično zelo slabo peljali celotno zgodbo in postajamo ena od držav z največ žrtvami na milijon ljudi. Zagotovo niso dovolj na vladi ali v strokovnih krogih sprejeti ukrepi, ampak na nek način ponotranjenje teh ukrepov in tudi spoštovanje,« je komentiral poslanec ELS.