Prehranska varnost je vse pomembnejša

Slovenija | 29.07.2020, 15:57 Andrej Šinko

Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.

Namen strategije je zagotoviti prehransko varnost in dostop do zdrave hrane. Vendar pa se intenzivnost kmetijske proizvodnje po članicah Evropske unije razlikuje. »Zato, ko govorimo o nekem povprečnem zmanjšanju uporabe pesticidov in gnojil, to ne bo šlo na enostaven način, da bi vsi zmanjšali uporabo za 20 odstotkov. Kajti nekdo, ki ima intenzivno kmetijstvo bo moral uporabo bistveno bolj zmanjšati,« je dejal Evropski poslanec Franc Bogovič in dodal, da se ekološkemu kmetovanju daje vse večji pomen, tudi na večjih kmetijah.

Eden večjih problemov je so tudi nepošteni odnosi v verigi preskrbe s hrano, kjer imajo zlasti trgovci največji vpliv na cene. »Povezovanje kmetov je ena od stvari, ki je zlasti v tem delu vzhodne Evrope problematična, slabo smo povezani in tudi v Sloveniji ni nič drugače. Tako da del odgovora tiči tudi v tem, da se morajo kmetje bolje povezati in si tako ustvariti močnejši položaj v verigi,« meni sogovornik.

Cilj strategije je okrepiti tudi odpornost družbe na prihodnje pandemije in grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost ali izbruhi bolezni. Bogovič je poudaril, da se je v času aktualne krize termin samooskrbe vrnil spet na dnevni red. »Imamo problem pri kulturah kot je koruza, soja, pa tudi zadosti potrebe v živinoreji, tako da v tem delu smo nekako odvisni od uvoza. Po drugi strani pa nam naravne danosti omogočajo, da imamo dovolj mleka, tudi več kot ga porabimo, z dobro organizacijo se pokrivamo tudi pri perutnini, prav tako pri govejem mesu. V nekaterih panogah pa so še velike priložnosti.« Pri tem sogovornik omenja zlasti zelenjadarstvo in sadjarstvo, kjer je samooskrba le nekaj deset odstotna.