Papež pri opoldanskem nagovoru tudi o slovenski smreki

06.12.2020, 14:31 s. Brigita Zelič

Papežev opoldanski nagovor je bil danes v celoti usmerjen v pomen adventa, o katerem današnji evangeljski odlomek še posebej nazorno govori. Ob liku Janeza Krstnika nas usmerja na pot spreobrnjenja.

V opoldanskem nagovoru je papež Frančišek govoril o spreobrnjenju, ki v svetopisemskem pomenu označuje človekovo spremembo življenjske usmeritve in njegovega načina razmišljanja. Gre za obrat od slabega k dobremu, od greha k Božji ljubezni. »Spreobrnjenje vključuje kesanje za storjene grehe, željo, da bi se jih rešili, odločitev, da jih za vedno izključiš iz svojega življenja. Da bi se rešili greha, moramo zavreči tudi vse, kar je z njim povezano; stvari, ki so povezane z grehom, to je zavreči moramo posvetno miselnost, pretirano iskanje udobja in to da pretirano cenimo užitek, dobro počutje, bogastvo.« In zgled za življenje osvobojeno od naštetih ujetosti je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik.

Sveti oče je pojasnil, da gre pri tem za prvi vidik spreobrnjenja: odtrgati se od greha in zavreči posvetnost. Nato je dodal,  da omenjeno osvobajanje ni namen samemu sebi, temveč je usmerjeno v doseganje cilja, ki je globoko prijateljstvo z Bogom. Ko pa človeka na tej poti začne nadlegovati skušnjava malodušja, naj se spomni, da je pravo spreobrnjenje sad milosti, da je spreobrnjenje Božje delo v nas in je za to milost treba vztrajno prositi.

O smreki in jaslicah
Po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu je papež Frančišek svoj pogled usmeril na smreko, ki že stoji na Trgu sv. Petra, in k jaslicam, ki v njeni bližini nastajajo. Spomnil je, da v teh dneh v veselje otrok in tudi odraslih v številnih domovih pripravljamo ti dve božični znamenji. »Gre za znamenji upanja, zlasti v teh težkih časih. Vendar se ne ustavljajmo pri znamenjih, temveč pojdimo k njihovemu pomenu, ki je v Jezusu, k Božji ljubezni, ki nam jo je razodel, usmerimo se v neskončno dobroto, ki je s tem zablestela nad svetom. Te luči nobena pandemija in ne kriza ne moreta ugasniti. Dovolimo tej luči vstop v naše srce, in ponudimo roko tistemu, ki jo najbolj potrebuje. Tako se bo v nas in med nami Bog znova rodil.«

Fotografije okrašene smreke na FB dr. Sabine Šegula