Blaž Lesnik
Boštjan Smole
Tanja Dominko
Tudi starejši potrebujejo objem, dotik, to je fizična, biološka potreba vsakega človeka. (foto: Christian Langballe / Unsplash)
Tudi starejši potrebujejo objem, dotik, to je fizična, biološka potreba vsakega človeka. | (foto: Christian Langballe / Unsplash)

Tudi starejši potrebujejo dotik in objem

06.11.2020, 13:35 Mirjam Judež

Pogovarjali smo se o potrebi po fizični in čustveni bližini. Znašli v razmerah, ko je fizična bližina odsvetovana. Kako jo nadomestiti in kaj nam pri tem lahko pomaga je svetoval psiholog, bonding psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Z njim se je pogovarjala Nataša Ličen.

Pri bonding psihoterapiji veliko »stavijo« prav na dotik, bližino …

»Za nas je ta čas velika frustracija, še bolj pa za kliente, ki potrebujejo pravo bonding psihoterapijo, ki je zelo somatska, telesna, ima zelo veliko vaj, ogromno gibanja, zelo veliko se dela s telesom za dosego psihoterapervtskih učinkov, kar je morda za koga nenavadno. Zavoljo ukrepov sem moral celo prepovedati uporabo pravih psihoterapevtskih bonding vaj, vsa bonding psihoterapija pa vendarle ni odpadla. Določene vaje v malih skupinah z vsemi zaščitnimi ukrepi lahko živijo še naprej. Celo poletje, ko je bilo to dovoljeno, smo na Pacugu pri Strunjanu razvijali bonding terapije za invalide, za gibalno ovirane, imeli smo delavnice, zanimanja je bilo veliko. Zaradi razmer bo treba še malo počakati, da bi šli v drugo fazo prilagojenih delavnic. Drugo gre naprej, delamo tudi individualno in v manjših skupinah, en del naše pomoči je torej živ.«

Covid razmere poudarjajo večinoma le fizično zdravje, to obdobje pa bo na daljši rok pustilo več psihičnih posledic

»Približno na vsakih sto let nas najde neka velika epidemija, Covid je s tega vidika skoraj kot po urniku. Ko gre za nohte, gre najprej za somatsko, telesno, biološko preživetje. Razumljivo je, da se v začetnih mesecih daje temu poudarek, je pa človek celota telesa, duhovnosti, duševnosti, socialnosti, odnosnosti in še marsičesa. Dobro je, da se pripravimo tudi na druge vidike, ko bomo ta somatski vidik z nekim cepivom prej ali slej uspešno sanirali. Pripraviti se moramo na to, da bo tudi ta virus mutiral in bo treba iskati nova cepiva, posledice pa duševne in socialne, tudi ekonomske. Vedno morajo biti ukrepi na probleme takšni, da ne povzročajo več škode kot Covid sam. Težko je biti danes politik, težko je balansirati med tem, da zaviraš prenose okužbe in hkrati ne povzročaš ekonomske škode, propad podjetij, družin, tudi samomorov. To so izzivi, v katere šele dobro vstopamo. Toda ni vse samo slabo. Covidu 19 je na ekološkem področju uspelo nekaj, kar ni uspelo nobeni deklaraciji, zavezi, sporazumu. Mladi, odrasli, ki živijo v velemestih, pravijo, da niso imeli nikoli tako čistega zraka kot zdaj, ko smo bili prisiljeni v »lock down«. Covid je kot stranska posledica prinesel tudi nekaj v ekološkem smislu, kar pa danes v svetu krvavo nujno potrebujemo. V tej epidemiji gre za čudno mešanico dobrega in slabega.«

Temeljna čustva nikoli niso slaba ali dobra ali kot velikokrat narobe govorimo negativna ali pozitivna. Čustva so prijetna ali neprijetna. Dobro ali slabo, pozitivno, negativno je vedenje. 

Naš gost bonding psihoterapevt dr. Bogdan Polajner
Naš gost bonding psihoterapevt dr. Bogdan Polajner © Urša Sešek

Prisluhnite pogovoru


Jezni ljudje so duševno gledano kot »ekonom lonec, ki prej ali slej eksplodira«

»Številne organizacije, programi, ... se v času epidemije in omejitev še posebej posvečamo ohranjanju in krepitcvi duševnega, čustvenega, socialnega zdravja. Veliko je ljudi, ki imajo višek energije, so jezni, življenje jih je teplo, zato so se razvili s pretirano mero agresije. Včeraj je bil en tak izpad v Ljubljani, tudi marsikje po svetu se to dogaja. Ti ljudje so duševno gledano kot en »ekonom lonec«, ki vre, potem pa jim ukrepi proti Covidu zaprejo še tisti edini »ventilček« in se začne na nek način noreti, kot smo videli včeraj. Ko nekje zapreš, moraš nekje drugje nekaj odpreti, drugače bo nastala škoda in ti ljudje bodo noreli nekje drugje. Italijani so rekli, da ni bilo nikoli toliko ločitev in družinskega nasilja kot v prvem valu virusa. Ti ventili so zaprti, v »ekonom loncu« vročina narašča. V interesu vseh je, da ne pride do eksplozije.«

Kako ohraniti čustveno zdravje?

»Pri čustvenem zdravju je pomembno, da krepimo tri zmožnosti:

  1. da prepoznavamo lasten čustven svet, kaj se dogaja: jeza narašča, vedno bolj nas je strah, ker se bojimo, če bomo finančno preživeli
  2. da zmoremo to pokazati, podeliti vsaj z bližnjimi: svojega čustvenega sveta ne moreš deliti s komerkoli. Važno je, da nisi vase zaprt bunker čustvenega dogajanja, ko v tebi vre, te boli, se razvija žalost, strah in vase zaprt tiho trpiš. Takrat prihaja do vedenjskih izpadov v najslabši obliki: nasilje navzven ali nasilje nad sabo (samomori v Sloveniji so na žalost nekaj, kar nas uvršča v neslavni svetovni vrh). Pokazati moramo, kaj doživljamo, čutimo, se pogovoriti.
  3. da zmoremo svoja čustva sprejeti, da si neko čustvo lahko priznam. Lahko sem odrasel moški v poklicu, izobražen, pa me je strah za službo, strah, če bom lahko preživel družino. Strah je nekaj, kar ni niti malo sramotno. Sem ljubeča mama, partnerka, žena, pa sem kdaj jezna na otroke, ker visijo za računalniku ves dan, na moža, … Priznati si je treba, da ob tem doživljam jezo.

Temeljna čustva nikoli niso slaba ali dobra ali kot velikokrat narobe govorimo negativna ali pozitivna. Čustva so prijetna ali neprijetna. Dobro ali slabo, pozitivno, negativno je vedenje. Čustva sama po sebi so izven etične sfere. Ta čas nas potiska v situacijo, ko se bomo morali malo bolj posvetiti tudi temu vidiku. V naši ustanovi Združenje bonding psihoterapevtov objavljamo kar nekaj gradiv na to temo, Inštitut Antona Trstenjaka in cel kup drugih ustanov, ki jih Ministrstvo za zdravje podpira, izdelujemo priporočila, nasvete, vodila, kaj početi v tem času.«

Star človek, ki živi sam, ko poboža vnučka, ga stisne k sebi, prav vidi se, kako potrebuje ta stik s kožo. Objem daš in ga dobiš.
Star človek, ki živi sam, ko poboža vnučka, ga stisne k sebi, prav vidi se, kako potrebuje ta stik s kožo. Objem daš in ga dobiš. © Ekaterina Shakharova / Unsplash

Temeljni ukrep v teh negotovih časih: struktura prostora in časa, ne pozabimo na urnik umestiti »čas zame v sobici«

»Nekatere družine imajo srečo: ekonomsko jih ne skrbi in komaj čakajo, da je malo več miru, da postorijo kaj, za kar prej ni bilo časa, se lotijo obnovitvenih del, da se kot družina malo bolj povežejo. Po drugi strani so pa mnogi, ki nimajo te sreče ali pa bi sicer to delali, pa ne znajo in v njih v tem času naraščajo tesnoba, strah, jeza, neprijetnost, … Ti potrebujejo tudi družinsko-odnosne ukrepe: če čutim, da mi narašča tesnoba, da so mi ti dnevi, ko smo doma, čedalje bolj neprijetni, si naredim urnik. Struktura prostora in časa je torej neke vrste urnik, kamor uvrstimo čas vstajanja, telovadbo, zajtrk. Včasih je dobro kakšne stvari zapisati točno do minute, včasih pa vsaj okvirno, da potem nimamo preveč nedefiniranega prostora in se zgubljamo. Dobro je opredeliti tudi skupni družinski čas in čas, ko posameznik v družini potrebuje odmik. Če je prostor majhen in je za umik na voljo le ena sobica, se pogovorimo, kako si jo bomo po urniku razdelili, kdaj boš ti med dnevom lahko malo počival, kdaj jaz, kdaj tretji … Ko si v tisti sobici, pomeni, da te takrat pustimo pri miru, te ne motimo, da pospraviš in sprocesiraš dogajanje v sebi, prebaviš, potem si pa zopet malo bolj za med ljudi in bolje razpoložen.«

Prisluhnite pogovoru


Telovadnice so zaprte, tudi doma imamo lahko dober trening

»Teža teh časov je, da smo dosti bolj prepuščeni sami sebi. Če bomo iskali oporo, jo bomo našli. Dolgo sem že športnik in na YouTube-u sem odkril kratek filmček, ki me je zelo navdušil in prevzel, saj je tisti trener prikazoval, kako lahko obisk fitnesa nadomestiš s treningom v majhni dnevni sobi. S sedežem, stolom, robom kavča je delal razne telesne vaje, šel skozi vse glavne mišične skupine. Tisti video je bil prava umetnina, dokaz, da lahko tudi doma ohraniš telesno zdravje. Če se višek energije, jeza, stres, sprostijo v znoj, je to nekaj najboljšega.«

Naredimo urnik, kamor uvrstimo čas vstajanja, telovadbo, zajtrk. Včasih je dobro kakšne stvari zapisati točno do minute, včasih pa vsaj okvirno. Dobro je opredeliti tudi skupni družinski čas in čas, ko posameznik v družini potrebuje odmik.

Objem drevesa je bolje kot nič

»Bonding psihoterapija temelji na dotiku, ki je v psihoterapiji neseksualne narave, spoštljiv, svoboden. Nadomeščamo ga naravno. Majhen otrok stiska k sebi priljubljeno igračko, na ta način nadomešča objem z živo osebo. Kak razvezan odrasel ali tak, ki mu je umrl svojec, reče, da mu pomaga tek v naravi in ko ga nihče ne gleda, objame drevo. Morda se smešno sliši, a vsak majhen nadomestek je boljši kot nič. Je pa res, da je fizičen dotik, ki ga spremlja tudi čustveno odprto srce, nenadomestljiv. Gre za temeljno biološko, psihološko potrebo človeka, za katero bomo morali v času epidemije še najti neke sprejemljive nadomestke. Strašno mora biti starim ljudem, ki so zaprti v domu za ostarele, ker te potrebe po dotiku ne moreš nadomestiti, saj gre za biološko, duševno potrebo. S hormonskega vidika oksitocin, dopaminsko endorfinski sistem ne deluje uredu, če ta potreba ni zadovoljena. Stik s kožo (znova poudarjam neseksualne narave) je izjemno pomemben. Star človek, ki živi sam, ko poboža vnučka, ga stisne k sebi, prav vidi se, kako potrebuje ta stik s kožo. Tu gre le za zadovoljevanje ene zdrave, normalne človekove potrebe. Objem daš in ga dobiš.«

Majhen otrok stiska k sebi priljubljeno igračko, na ta način nadomešča objem z živo osebo.
Majhen otrok stiska k sebi priljubljeno igračko, na ta način nadomešča objem z živo osebo. © Victoria Borodinova / Pixabay

Treba je zaupati zdravstvu, stroki, tudi politiki

»Vsak se bo moral prilagoditi in do teh časov zgraditi svoje osebno stališče. Treba je zaupati zdravstvu, stroki, tudi politiki, ki te ukrepe narekuje, čeprav niso prijetni, so pa nujni. Na TV najprej »udarijo« s statistiko okuženih, umrlih, ne poudarjajo pa ukrepov, o katerih smo govorili mi danes in med katere sodijo živa duhovnost, duševno zdravje, družinsko sožitje, domač fitnes, odnosna komunikacijska kultura. Taka sporočila in praktične primere potrebujemo dosti bolj kot neko statistiko, s katero nimamo kaj početi.«

Prisluhnite pogovoru


Z besedo spodbude se nam je ob sklepu oglasila poslušalka Stanka …

»Kako, če živiš sam, težke misli pustiti, da gredo mimo tebe? Kaj jaz naredim? K sreči imam izredno rada naravo. Zdaj to veselje lahko oživljam na več načinov, kot kdaj prej. To je tako bogato, da priporočam čisto vsakemu in je dosegljivo. Opazovanje otrok na igriščih, poglejmo, kako so sproščeni, veseli, če se zunaj igrajo. Jaz zelo stavim na branje. To je tako širok svet, dosegljiv prav vsakemu. Pa glasba. Vaš radio je čudovita stvar. Vse to nam lahko približa nov svet, ki je bil prej morda malo drugačen. Ne spremljajmo vsake pol ure teh hudih poročil, enkrat, dvakrat dnevno je dovolj. Tudi telefoni so včasih čudovita stvar, pokličimo koga, mu pošljimo sporočilo. Nič novega nisem povedala, vendar želim reči, da se da te dneve tudi na svoj način nekako lepo preživljati. Danes bo lep dan, povej to komu, ki leži nekje in ga niti ne vidi. Svet mnogih starejših, ki so šli v dom za ostarele ali jih je obiskala bolezen, se je čisto spremenil. Kristjani radi molimo, včasih bolj, včasih manj in danes je ta dan, ko lahko več molimo tudi za ustavitev koronavirusa. Pravijo, da je molitev ena taka sila, ki jo je treba gojiti. Molitev človeka razbremeni. Ni dovolj, da drdraš uro, dve, ampak misli na to, kaj izgovarjaš …«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Papež Frančišek (photo: Michael Ehrmann / Cathopic) Papež Frančišek (photo: Michael Ehrmann / Cathopic)

Papež se pripravlja na zgodovinski obisk

Papež Frančišek bo ta konec tedna kot prvi papež v zgodovini obiskal Irak. Potovanje je leta 2000 poskušal izvesti že sveti Janez Pavel II., a mu zaradi političnih okoliščin ni uspelo uresničiti ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

O avtorju