Slavi Košir
Jakob Čuk
Tanja Dominko
Covid-19 (foto: Pixabay)
Covid-19 | (foto: Pixabay)

Politika skozi oči strokovnjaka za komuniciranje

23.11.2020, 11:21 Tanja Dominko

Slovenija se v času epidemije ne spopada le z zdravstveno krizo, pač pa tudi politično, saj je teženj po rušenju vlade veliko. Kako komunicirati, je vprašanje, ki si ga zastavlja vsak politik v času zahtevnih razmer, ki vladajo po svetu. Po eni strani podajati realne podatke, po drugi pa vlivati pogum je izziv, ki ni lahek. Govorili smo s strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, vodjo centra za marketing in odnose z javnostmi na FDV.

Epidemija je prišla kot naravna ujma, čeprav gre za proces, ki je bil pričakovan v svetu že pred desetletji. Zato bi se nanjo lahko bolje pripravili, med drugim nas je tudi Svetovna zdrastvena organizacija opozorila, da potrebujemo drugačno infrastrukturo, več strokovnjakov, da se bomo znali spopadati z lažnimi novicami in paniko, ki bi jo kdo širil. Nobena od vlad si tega ni vzela k srcu, ko se je vse skupaj začelo odvijati, smo začeli teči malo levo, desno," ocenjuje dr. Verčič.

Tudi posledice seveda niso izostale. „Del teh posledic se kaže v zdravstvenem sistemu, del se kaže v gospodarstvu, del se kaže v mentalnem stanju nacije. Konec koncev so skrbi in negotovost prevelike glede na to, kaj se dogaja okoli nas."

Čoln je spomladi vlada Marjana Šarca zapustila, vajeti je prevzela vlada Janeza Janše, a kritik s strani opozicije ne manjka. Kako dr. Verčič vidi sodelovanje politike v boju z epidemijo? „Mi imamo tudi politično krizo, po eni strani opozicija ne priznava pozicije, po drugi strani pa pozicija relativno uspešno provocira opozicijo. Zato imamo smešen pink ponk v vse smeri, kot da bi se pripravljali, da bodo po novem letu spet volitve. To ne vpliva dobro na reševanje krize, ki bo sledila v prihodnjem letu. To ni najbolj prijetno za ljudi, se mi pa ne zdi tako dramatično, kot mnogi drugi to doživljajo. Dobri in slabi časi se menjavajo."

Dr. Verčiča smo vprašali tudi, kakšne so specifike twitterja v političnem komuniciranju? „Twitter je medij, ki ga v Sloveniji uporablja politično aktiven del prebivalstva. To pomeni, da si na nek način politične, gospodarske in medijske elite med seboj pošiljajo sporočila, del tega pa spremlja najbolj angažiran del državljanov, 7-9 odstotkov. To potem prelivajo na ostale in se preliva na klasične medije. Pri twitterju je treba razumeti, kdo komu kdaj kaj sporoča, ni potrebno vsega vzeti zares. Marsikdaj je sporočanje na twitterju bolj namenjeno ustvarjanju čustvenih odzivov, kot pa nekih racionalnih odzivov, manj informiranju in bolj vplivanju na doživljanje nekega trenutka. Twitter ni medij za informiranje, je medij za politično spopadanje. Tisti, ki pričakuje, da bo na ta način lahko spremljal, kaj se v svetu dogaja, bo ostal z dolgim nosom in zmeden."

Ali tradicionalni mediji prepogosto povzemamo twitter?
Ja, mi imamo zabavno situacijo v medijskem prostoru. Prišla so družbena omrežja, ki uspešno prevzemajo glavnino oglaševalskega denarja tradicionalnim medijem, to počno zato, ker tradicionalni mediji jačajo vpliv družbenih omrežij v svojih prostorih in v svojem času. Absolutno novinarji prehitro padejo na vsako provokacijo oziroma jemljejo različne provokacije, da interpretirajo dogajanje tako, kot jim ustreza."

Kako dr. Verčič gleda na poskuse, ki smo jim priče, ko se vedno znova išče zunanje rešitelje politične situacije, v zadnjem času je to Jože P. Damijan s Koalicijo ustavnega loka?
Koalicija ustavnega loka je poskus deligitimacije predvsem stranke SDS z zelo neposrečenim imenom, ki namiguje na to, da stranke, ki niso znotraj tega loka, da so neustavne. Poskuša graditi nekaj, česar niso sposobni zgraditi na pozitivnem programu. Problem slovenske politike nasploh je, da imamo zelo malo pozitivne naravnanosti, kjer bi se pogovarjali o tem, kaj želimo za Slovenijo, katere so spremembe v svetu, na katere bi se morali pripravljati. EU bo doživela temeljito preoblikovanje, posebej tehnologije, mi se pa ukvarjamo zgolj z vprašanjem, ali Janša ali ne. Ves politični spekter na levi je razdeljen v skupinice, kjer bi želel vsak nek vrtiček z geslom: Glasujte za nas, drugače bo premer Janez Janša. To vse ustvarja nek družbeni krč, zato v primerjavi z drugimi državami razvojno zaostajamo."

Čas epidemije je zahteven za vsakogar, kako dr. Verčič vidi odgovornost posameznika? „Vsakdo je najprej odgovoren za to, kaj počne, kaj se z njim dogaja, kako bo preživel te čudne čase. Prvi napotek je, da ne smemo znoreti. Vsakdo je zadolžen za svoje mentalno zdravje. Drugi je, da se ne stepemo, saj vidimo, da na različnih ravneh rastejo vse oblike nestrpnosti. To moramo ozavestiti in se samoomejiti, da bomo kot družba lahko preživeli. Potem pridemo do točke, ko se moramo varovati s temi preprostimi ukrepi, ki imajo velike učinke. Da umivamo roke, da nosimo masko vedno in povsod v javnem prostoru, da se ne družimo, da zračimo prostore, vse to, kar nam strokovnjaki dajejo kot poti, po katerih lahko neboleče zaključimo pandemijo. Potem pride na vrsto država, da poskuša na eni strani z ukrepi, s katerimi lahko prispeva k omejitvi pandemije, na drugi pa, da pomaga tistim, ki so prizadeti."

Vlada je že na začetku krize zaradi koronavirusa vzpostavila položaj vladnega govorca. Kako dr. Verčič ocenjuje to funkcijo? „Moje mnenje je, da je bilo na začetku pandemije to nujno, saj je bilo veliko nejasnosti glede virusa, je bilo potrebno vzpostaviti višjo stopnjo vznemirjenja, da smo se zresnili v svojem vedenju. Dlje kot pandemija traja, bolj bi bilo potrebno spremeniti ton govora. Z grožnjami in ukazovanjem se da priti do neke točke, dlje pa ne. Vsi danes bolj potrebujemo razumevanje stanja, tega, kar lahko pričakujemo, razumevanje vladnih ukrepov, napotil strokovnjakov. Potrebujemo tudi upanje, da bo tega nekoč konec in da bomo spet lahko zaživeli normalno."

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media) Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media)

"Vsi smo Iračani – nočemo več delitev!"

Planota Ur, ki je videla rojstvo očaka Abrahama, je bila danes priča srečanja voditeljev različnih verstev. Ne orožje, ampak hrano za vse, je bilo sporočilo papeža Frančiška. Mir po njegovih ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc)

"Ljubezen vedno pozablja nase"

»Prepričan sem, da bosta letošnji post in velika noč kljub epidemiji zelo lepa, saj je to odvisno od posameznika, kako zares bo vzel to ponujeno priložnost s strani Cerkve, da vzame ta sveti čas ...

O avtorju