Marjan Bunič
Jakob Čuk
Alen Salihović
V odnosu želi ženska deliti vse, v glavnem so to skrbi, strahovi, jeza, bes, … To moški težko prenašamo in ne razumemo. (foto: Pexels / Pixabay)
V odnosu želi ženska deliti vse, v glavnem so to skrbi, strahovi, jeza, bes, … To moški težko prenašamo in ne razumemo. | (foto: Pexels / Pixabay)

Spoštovanje in hvaležnost sta globoko moški zadevi

23.10.2020, 07:56 Mirjam Judež

V zadnji oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili o spoštovanju, hvaležnosti in spolnosti: »Dajmo v tokratni oddaji moškim malo več prednosti. Kaj moškemu pomeni hvaležnost, ne zna noben v polnosti opisati. Včasih zadostuje že samo ena majhna pohvala.« Oddajo, ki jo je vodil Blaž Lesnik, so oblikovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Ko razdajam, prejemam, ko pozabljam nase, samega sebe najdem, ko umiram, vstajam v življenje. (sv. Frančišek)

Težko je biti hvaležen za koronavirus

»Težko je biti hvaležen za bolezen, je pa nujno, da smo spoštljivi do ljudi, ki jih je strah, ki so zboleli. Težko smo hvaležni za zakone in omejitve, ki jih moramo spoštovati. Tam zunaj je ogromno strahov, kriz, ki jih ljudje doživljajo. Strah je velikokrat hujši kot bolezen sama. Strah, ki nas prevzema, nespoštljivost tistih, ki jih ni strah do onih, ki jih je strah. Imamo ljudi, ki trdijo, da jih bo zaradi virusa pobralo, drugih, ki jih ni strah in pripovedujejo, da je vse to nesmisel, da nekdo samo želi zaslužiti, do onih, ki trdijo, da je to zavajanje ubogih, revnih, do takih, ki to nujno potrebujejo, ker jih nekaj mora boleti, en strah morajo imeti, sicer sploh ne preživijo. Kogar je strah, ta njihov strah vzemimo resno. Iz solidarnosti bomo nosili masko, držali razdaljo, tudi, če se poznamo. Da spoštujemo to, ko prihajamo navzven. Tu je veliko prezira, zaničevanja, poniževanja, celo sramotenja teh ljudi, ki jih je strah, pa je mogoče (upamo) to le bolezen, ki bo prešla.«

p. Christian Gostečnik
p. Christian Gostečnik © Rok Mihevc

Ljubezen brez spoštovanja ni mogoča

»Spoštovanje je, da upoštevaš, da je ta človek drugačen, da je tam, da je s tabo. Moški smo sploh strahovito občutljivi na spoštovanje. Vsak moški bo rekel: »Draga moja, a veš, ko ti mene sramotiš in ponižuješ, ne govori o romantiki in ljubezni, ker jaz v tem tega ne prepoznam. Najprej me spoštuj, pohvali, mi daj svoje mesto in če kaj naredim zelo narobe, me ne »kritiziraj na mrtve«, ker jaz se tam počutim popolnoma nespoštovanega in zaničevanega. Ne me spreminjati, ker jaz ne bom nikoli to, kar bi ti želela. Me lahko najprej spoštuješ?« Ljudje, ko smo jezni, besni (sploh ženske) pripovedujemo stvari, ki so skrajno nespoštljive na način, ki je nepoštljiv. Ženske boste še leta in leta znale povedati, kdaj, kje, s katerimi nespoštljivimi besedami vas je moški ponižal. To skeli.«

Moški brez spoštovanja ne zmoremo naprej

»Hvaležnost in spoštovanje sta tako globoko moški zadevi. »Si mi sploh za kaj hvaležna?« Kaj moškemu pomeni hvaležnost, ne zna noben v polnosti opisati. Včasih zadostuje že samo ena majhna pohvala: »Hvala, da si opral avto.« Ne rabimo veliko, samo, da nekdo opazi, da smo nekaj dobrega naredili. »Draga, lahko upoštevaš, da se trudim? Lahko poskusiš razumeti, kako je meni, ko me samo kritiziraš? Da me je strah, ko naredim nekaj narobe, da se zato umaknem v svoj svet, ker sicer ne morem zdržati

Ni lepšega, kot ženi povedati, da si ji hvaležen, da je s tabo, da skrbi za hišo, gospodinjstvo, otroke. Ženska to nujno rabi.

Moški mora spregovoriti

»Kaj je potrebno, da se ugleda to potrebo po spoštovanju? Treba je spregovoriti. Tudi moški mora spregovoriti, kar pa je za nas nekaj najtežjega, da potem, ko »se uredimo«, da o tem še govorimo, saj je šla stvar že mimo: preteklosti ne moreš popravljati, s sedanjostjo se nima smisla ukvarjati, mi zelo racionalno razmišljamo. Da ne bomo ženski delali krivice pri hvaležnosti in spoštovanju: ženska pa ne more ne govoriti. Ko pride do globoke rane, mora izpovedati vse, ker je to del nje. Mora pa govoriti spoštljivo. Kaj bomo mi moški naredili za ženske? Gre za globoko odločitev, ki si jo mora moški vzeti si k srcu. Se lahko odločiš, da je to njen svet, ki je drugačen, čustven? Lahko samo sprejmeš, da je to ona in za to nisi nič kriv? Ti jo samo poslušaj, da jo boli, da je prestrašena, ima preveč dela, je utrujena … Tudi moški smo utrujeni. Dovolj bo že en preprost stavek, ki ga izrečemo, in sicer, da bo vse uredu, kar v prevodu pomeni: »S tabo sem.« V odnosu želi ženska deliti vse, v glavnem so to skrbi, strahovi, jeza, bes, … To moški težko prenašamo in ne razumemo. Velikokrat se ženske jezijo, ker jih je strah, so v stiski in kadar so žalostne. Moški pa ne razumemo, zakaj se njegova žena jezi, če ne more ničesar spremeniti. To je velik izziv za moške, da spoštujemo in sprejemamo to, da je to njihov svet.«

Tudi ženska potrebuje hvaležnost

»Ni lepšega, kot ženi povedati, da si ji hvaležen, da je s tabo, da skrbi za hišo, gospodinjstvo, otroke. Ženska to nujno rabi. Hvaležnost je na obeh straneh nekaj zelo potrebnega. Za žensko je izjemno težko biti spoštljiva takrat, ko je jezna in besna. Za moške pa je izjemno naporna zahteva, da spregovorimo. To je za nas nekaj nemogočega. Ženske nam morajo dati nekaj časa, da »se uredimo« in pridemo nazaj. Tudi v moški redovni skupnosti je težko spregovoriti, saj je jutri nov dan, a če ne poveš, stvari ostajajo …«

Smo edina bitja, ki spolnost uporabljamo zato, da ustvarjamo intimne, ljubeče odnose.

V spolnosti ženske postavljajo meje

»Telo pove vse. Temeljno je spoštovanje telesa. Tu ženske vodijo vso stvar. Ženska resnično mora sprejeti vodstvo v približevanju in intimi, postaviti meje. To je nekaj tako dragocenega, da se tega sploh ne zavedamo. Kaj to pomeni, da moški vstopi vate? Najbrž hočeš, da je to ta, ki te ljubi, te pozna, veš, da je to tvoj globoki intimni sogovornik, šele tam se začne spoštovanje. Vse ostalo je igra. Veliko moških in žensk danes išče stik preko spolnosti, samo, da bi nekaj doživeli, z nekom bili. Ti ljudje se takoj, ko je te spolnosti konec, razidejo. Fantje tu delujejo drugače, pa ne, da smo moški nespoštljivi, grobi. Moški, ki takoj pride do ženske preko spolnosti, v trenutku, ko je spolnosti konec, to žensko razvrednoti, v njem ni več tista ženska, kot si ona predstavlja, da če mu bo poklonila svoje telo, jo bo on bolj ljubil. V naravi ne gre na ta način. Ona si bo želela, da ko bo spolni odnos mimo, da bo ostal tam, bil nežen z njo, njegov hormonski način pa deluje na drugačen način in odide. Dajmo si čas, da bomo res lahko ustvarili intimni odnos, sicer spolnost postane tako obupno varljiva, zavajajoča in zlorabljajoča, da nas res enostavno razvrednoti in popolnoma izprazni – tako moške kot ženske.«

Če spolnost uporabljamo, da samo nekaj doživimo, rezvrednotimo sebe in človeka, ki ga povabimo v ta svoj svet.
Če spolnost uporabljamo, da samo nekaj doživimo, rezvrednotimo sebe in človeka, ki ga povabimo v ta svoj svet. © Priscilla Du Preez / Unsplash

Mladi iščejo stik prek spolnosti

»Mladi tako hrepenijo po tem, da bi imeli vsaj neki stik, ki ga spolnost vsekakor daje (vsaj na začetku), zato se vržejo v to jezero spolnih odnosov in kmalu doživijo globoko razočaranje. Tem ljudem je treba pomagati. O tem skušam govoriti z mladimi zelo direktno, ker vsi natančno vedo, o čem se pogovarjamo. Ti mladi imajo že veliko izkušenj, zato so zelo ranjeni, podrte imajo vse odnose in ne verjamejo nikomur več. Potem ostane samo še spolnost. Če jih začnemo učiti spoštovanja do telesa, da tisto, kar on čuti v telesu, da premisli, kaj je spoštljivo do drugega, jim s tem lahko pomagamo. Smo edina bitja, ki spolnost uporabljamo zato, da ustvarjamo intimne, ljubeče odnose. Ko moški vstopi v žensko, je to nekaj najbolj čudovitega. Ampak ta moški mora biti skrajno spoštljiv do ženske in do sebe. To so sveti trenutki, kot obhajilo pri sv. maši. Mladi ogromno stvari delajo iz čiste nevednosti, ker ta svet hoče biti hitro zadovoljen, srečen, hitro hoče vse doživeti. Če spolnost uporabljamo, da samo nekaj doživimo, rezvrednotimo sebe in človeka, ki ga povabimo v ta svoj svet.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Za življenje

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Upokojeni škof Jožef Smej (photo: Tamino Petelinšek / STA) Upokojeni škof Jožef Smej (photo: Tamino Petelinšek / STA)

H Gospodu je odšel škof Jožef Smej

V 99. letu starosti je umrl upokojeni škof Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo ...

O avtorju