Matjaž Merljak
Jakob Čuk
Tanja Dominko
Jesen je bogata s plodovi, pridelki in barvami (foto: Sabrina Ripke / Pixabay)
Jesen je bogata s plodovi, pridelki in barvami | (foto: Sabrina Ripke / Pixabay)

Fanči Perdih: Oktobra pobiramo pridelke, pripravljamo kompost in grede za zimske setve

14.10.2020, 13:29 Mirjam Judež

Mesec je naokrog in znova smo v studiu gostili Fanči Perdih, vodjo prve ekološke semenarske hiše Amarant. Tudi oktobra bo še nekaj dela na vrtu. Pogovor je vodila Slavi Košir, spremljali pa ste ga lahko tudi prek Facebooka.

Vrt v oktobru

»V oktobru ponavadi lovimo tiste lepe dni, da pobiramo pridelke v suhem, pripravljamo grede za zimske setve. Buče, ki še niso dozorele, so še na vrtu, ostale smo umaknili v notranje prostore. Buče morajo biti na temperaturi + 12 stopinj in te jutranje temperature niso več primerne za tiste buče, ki jih želimo skladiščiti dlje časa. Tiste, ki so zdaj še na vrtu, bodo za sprotno porabo. Pobiramo papriko, paradižnik še morda visi v kakšnem kotičku rastlinjaka, … Sicer pa se v oktobru osredotočimo na pripravo kompostov, obdelavo, pripravo zemlje za zimske posevke. Jesenski radiči, endivje rastejo, pripravljamo gredice za sajenje jesenskega čebulčka in česna, ki jih bomo sadili takoj, ko bo padla prva slana.«

Zrele buče hranimo na suhem in toplem (vsaj 12 stopinj celzija)
Zrele buče hranimo na suhem in toplem (vsaj 12 stopinj celzija) © Capri23auto / Pixabay

Želim prisluhniti Fanči Perdih v Svetovalnici

Večina buč je za pobrati

»Dokler je steblo buče zeleno in debelo, buča še raste. Ko pa se steblo začne sušiti, se tanjša in se barva začne spreminjati v rjavkasto, pomeni, da buča že zori, ne dobiva več novih hranil in jo je dobro pobrati. Barva je lahko odvisna tudi od tega, koliko je buča osončena. Mislim, da lahko večino buč poberemo, shranimo jih na +12 stopinj na suhem.«

Ker redko porabimo bučo v celoti, lahko ostanek naribamo in shranimo v zamrzovalniku. Ko bomo naslednjič kuhali katerokoli kremno juho, lahko buča 'zaplava' zraven, pa ne bo nihče opazil.
Ker redko porabimo bučo v celoti, lahko ostanek naribamo in shranimo v zamrzovalniku. Ko bomo naslednjič kuhali katerokoli kremno juho, lahko buča 'zaplava' zraven, pa ne bo nihče opazil. © RitaE / Pixabay

Prazne gredice zaščitimo z zastirko listja ali trave

»Jeseni se vsi mikroorganizmi fokusirajo v predelavo vse te listne organske mase v tleh, zato je zdaj pravi čas, da dodajamo organsko maso tako v tla, kot na tla. Po eni strani zakopavamo že napol predelano ali čisto predelano organsko maso (humus), po drugi strani pa lahko delamo zastirke z organsko maso, z listjem ali travo, da ščitimo vrtno površino tal tam, kjer nimamo namena obdelovat, da zemlja ni prazna. Za zimsko obdelavo tal štihanje in oranje je še prezgodaj, to se dela v novembru. Če pogledate deževnike, vse tisto, kar je listja od spodaj navzgor, začnejo predelovat in to je tisto, kar bogati naša tla na dolgi rok.«

Zdaj je pravi čas za gnojenje s hlevskim gnojem

»Zdaj lahko gnojimo s hlevskim gnojem, ki smo ga dobili direktno od kmeta ali s tistim, ki smo ga skompostorali. Zdaj je še skoraj dva meseca čas, ko bodo mikroorganizmi v tleh intenzivno delali. Gnojenje s hlevskim gnojem v tem času ni problem. Če pa spomladi gnojimo s svežim hlevskim gnojem, je to zelo velik problem. Takrat mikroorganizmi ne kompostirajo, ampak razgrajujejo v elemente in se morajo bistveno bolj razmnožiti, da jih je več, ker je to večje delo. Po drugi strani pa tisti gnoj tako hitro predelajo, da se glavnina hranil spere in od tistega gnoja nimamo kaj veliko koristi, po drugi strani pa meseca maja naše rastline trpijo lakoto.«

Hlevski gnoj na podlagi žagovine naj počiva vsaj dve leti

»Žagovina rabi dve do tri leta, da se dobro predela. Če ga prehitro uporabimo, ta organska masa, ki ostaja nepredelana (napol predelana žagovina), pritegne strune, ki vam bodo naslednje leto prišle povedati, »da ste grešili«.«

Želim prisluhniti Fanči Perdih v Svetovalnici

Kaj še lahko sadimo oktobra?

»Kakšne listnate rastline, ki prenesejo zimo. Zimski portulak lahko zdaj še sejemo oz. sadimo in nam celo zimo raste takoj, ko se temperature dvignejo nad nič, ravno tako kakšna kitajska listna zelenjava: to so sorodniki kitajskega zelja, ki so najhitreje rastoča zelenjava v tem jesensko-zimskem času, lahko pa tudi sadimo kakšne sadike brokolija in cvetače za pridelavo v zgodnjem spomladanskem času, tako na prosto, kot v rastlinjaku. Te rastline na prostem ne rabijo zaščite, jeseni absolutno ne, te mejne temperature jim ne pridejo do živega, ko pa bodo temperature bistveno nižje, je smiselno narediti kakšne loke, da lažje pobiramo. Ko se otopli, vedno pobiramo rastline, ko je temperatura nad ničlo, takrat se tudi rastline same regenerirajo. Če poberemo zamrznjene rastline, nam padejo skupaj. Če pa pustimo, da jih sonce ogreje in jih takrat poberemo, nam bodo v kuhinji zdržale še kak dan, preden jih bomo porabili.«

Ob poslušanju naše redne gostje Fanči Perdih smo se tudi sami veliko naučili
Ob poslušanju naše redne gostje Fanči Perdih smo se tudi sami veliko naučili © Mirjam Judež
Česen in čebulček sadimo takoj po prvi slani

»Česen in čebulček za zgodnjo pridelavo sadimo takoj, ko pade prva slana. Zakaj? V jesenskem času, ko je veliko vlage, muha porova zavrtalka dela veliko škodo na poru, čebuli in česnu, dokler so temperature nad ničlo. Ko pade enkrat slana, se ta muha umakne. Zakaj je to pomembno? Če prehitro posadimo česen ali čebulček, nam ta muha jeseni zaleže jajčeca in če je še dovolj toplega vremena, se iz teh jajčec izležejo ličinke, naredijo rove. Napad te muhe ni tak problem, kot so problem rovi v rastlini. To so rane, v katere se naselijo glivice, ki so zelo aktivne in nam bodo naše mlade rastlinice tako prizadele, da bodo skozi zimo propadle.«

Grah lahko sejemo še v novembru, pobiramo pa že v začetku maja

»Zdaj se pripravi gredice. Zaradi toplote v zemlji grah zelo hitro kali, v tednu dni je zunaj in mlade rastlinice zelo dobro prenesejo mraz in sneg. Lepo preživijo zimo in takoj, ko se pojavijo prvi pomladanski žarki, ta grah začne rasti naprej. Te rastline so zelo močne, velike in začetek aprila že začne grah cveteti. Edini problem je, da cvetovi niso odporni na mraz. Moramo biti pozorni, da če se pojavijo nizke temperature spomladi, da cvetove pokrijemo s kopreno ali poškropimo z baldrijanom, da zaščitimo rastlino pred mrazom. In tako bomo imeli prvi pridelek graha že v začetku maja.«

V rastlinjake pred prvo slano prenesemo jesensko-zimske solate

»Posevki endivije, štrucarja, drugih jesensko – zimskih solat, rabijo v zimi zaščito. Da jim podaljšamo sezono, jih v novembru, ko pričakujemo pravo slano, prenesemo v rastlinjak. Tla pod paradižnikom enostavno rahlo zrahljamo 2 cm, posejemo kakšne zimske solate, hitro rastoče zimske rastline in lahko tudi posujemo s predelanim kompostom, da ne zagrebemo in ne razkopavamo preveč te zemlje. Te rastline nam bodo kalile, začele rasti in ko bomo paradižnik (ali ostale rastilne) tik nad tlemi porezali, bodo te rastline dobile prostor za razraščanje. Temperature v rastlinjaku so vedno nekaj stopinj višje kot zunaj. Ko bo zunaj okrog ničle, bo v rastlinjaku kakšna stopinja več in ko posije sonček, te rastline začnejo kar intenzivno rasti.«

Bolne rastline čimprej »izselimo« iz rastlinjaka

»Ko nam bolezen napade rastline, svetujem, da se vse dele rastline odnese ven iz rastlinjaka. Če se to zgodi sredi sezone, najprej odstranimo bolno listje, nato pa intenzivno delamo s čaji, da dvignemo odpornost, da se rastlina sama obraste. V tem času neke vitalne rasti rastlin toplih krajev ne moremo pričakovati, ker so temperature prenizke, zato svetujem, da dokler so rastline zdrave, naj bodo plodovi na rastlinah in čakamo, da tam zorijo. Če pa rastline napade bolezen, plodove poberemo, jih damo zoreti, cele rastline in vse odpadlo listje pa poberemo in odnesemo iz rastlinjaka.«

Repo, zelje pobiramo in ribamo na »dan za cvet«

»Zrele, trde glave zelja se lahko pobere in zriba. Mi, biodinamiki, delamo po setvenem koledarju in izbiramo »dneve za cvet«, saj takrat rastline razvijajo največ arom, imajo tudi največ suhe snovi, kar pomeni, da je potem to zelje bistveno bolj okusno, nimamo problemov z glivicami, s kakšnimi plesnimi. V enem terminu »dneva za cvet« zelje posekamo, počakamo do naslednjega termina (običajno teden dni) in takrat zopet na »dan za cvet« ribamo repo, zelje, ker ti dnevi spodbujajo delovanje, tvorjenje eteričnih, aromatičnih snovi in barvil, zato sta zelje in repa na pogled bistveno lepša, pa tudi boljšega okusa.«

Zelje pobiramo in ribamo na 'dan za cvet', vmes je približno teden dni
Zelje pobiramo in ribamo na 'dan za cvet', vmes je približno teden dni © Isara Somboon / Unsplash

Paprike poberemo na »dan za plod« in jih prestavimo na toplo

»Paprika rabi najprej čas, da zraste, odebeli meso, potem pa začne zoreti. Ker se temperature hitro bližajo ledišču, ko paprike ne delajo več oz. bodo rastline propadle, svetujem, da paprike, ki imajo že debelo meso, enostavno poberete na »dan za plod« in s tem boste dosegli, da se bodo v tednu, dveh obarvale rdeče. Paprike damo na suho, na sobno temperaturo. V hladilniku papriko zebe, tudi za shranjevaje do uporabe se je ne shranjuje v hladilniku, ampak na sobni temperaturi, kjer bo bolj razvijala sladkorje.«

Solata: poslastica za polže

»V letošnjem letu opažamo, da solata ne pride ven, ker jo polži pojejo, preden sploh opazimo, da je pokukala. Prav vsako posebej počakajo. Če pa posadimo sadike pod tunel, se bo solata dobro ukoreninila do prvega mraza.«

Bramorji, adijo!

»Bramorji radi preživijo zimo v kompostu, zato svetujem, da kompost, ki ga imate v vrtu, ali zadelate v zemljo, da to organsko maso razporedite in ostali mikroorganizmi to dobro predelajo v humus ali pa, če je tega manjša količina, to odstranite z vrta. Tako bramorjem ne daste možnosti, da bi v tem vašem kompostu veselo prezimili. Če bramorje opazimo tudi v zimskem času, se ne splača saditi čebule, ker nam bodo pojedli čez zimo ves pridelek, to je zanje prava poslastica. V zimskem času torej ne sadimo rastlin, ki jih imajo radi.«

Shranjevanje korenja v vlažni kleti, v zaboju s kremenčevim peskom ali mivko

»Včasih smo za shranjevanje korenja delali zasipnice. Če imate zadosti vlažno klet, kar v klet z njim, korenček rabi vlago. Lahko ga damo v zaboj s kremenčevim peskom ali mivko, kjer bo obdržal vlažnost in počakal do porabe.«

Želim prisluhniti Fanči Perdih v Svetovalnici

Shranjevanje zelenega paradižnika v platojčkih, na temnem; poberemo ga na »dan za plod«

»Zelen paradižnik zložimo v nizke platojčke, ga postavimo v neko shrambo na temno, kjer nam bo počasi zorel. Treba ga je pregledovati, da nam ne bo začel kaj gniti, zato ga damo vedno v eno plast. Če je zelen paradižnik pobran na »dan za plod«, bomo spodbudili to zorenje. Splača se delati tudi na teh ritmih, ker učinkujejo!«

Fanči in Slavi v parku pred Radiem Ognjišče
Fanči in Slavi v parku pred Radiem Ognjišče © Mirjam Judež

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Utrinek iz videoposnetka pesmi Kje so tiste stezice (photo: Posnetek zaslona) Utrinek iz videoposnetka pesmi Kje so tiste stezice (photo: Posnetek zaslona)

VIDEO: Ko ob spremljavi harmonik zapoje pater Ferlež

Ste v teh dneh počitnic in karantene s kakšnega inštrumenta spet pobrisali prah in zopet zaigrali nanj? No, gotovo se prah ob vztrajnem vadenju ne nabira pri učencih glasbenih šol in to dokazujejo ...

Goveja juha (photo: Couleur/Pixabay) Goveja juha (photo: Couleur/Pixabay)

Sestra Nikolina: Kako skuhati govejo juho?

Brez nje ni nedeljskega ali prazničnega kosila. A kako jo skuhati, da bo okusna? Katero meso uporabiti, kdaj dodati zelenjavo, koliko časa naj vre? Sestra Nikolina je v Svetovalnici med drugim ...

O avtorju