Sožitje ni v knjigah ali v željah, je le v življenju.

Oddaje | 22.09.2020, 21:00 Nataša Ličen

Solidarnost ne živi na načelni ravni, živeti jo je treba. Ne glede na ideologijo ali starost. Lepo sožitje je le v praksi, tam, kjer živimo. Sožitja ne najdemo v knjigah, med zapisanimi besedami ali v govorjenju. Lepo sožitje je, ali pa ga ni, v družini, družbi, med sodelavci, v sorodstvu in tako naprej.

Sožitje, lepo ali grdo, je le v praksi, tam, kjer živimo.

V oddaji za sožitje« smo se z dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, pogovarjali o solidarnosti do starejših, ki je aktualna tema, to je ista solidarnost, kot solidarnost do mlajših, ali solidarnost med možem in ženo, in do vseh ostalih. Vsi smo si enaki v človeškem dostojanstvu. Kralj in berač, če karikiramo. Lepo sožitje je le v praksi, v družini, družbi, službi.
Za socialno zdravje družbe je solidarnost ključna.
Solidarnost sodobne družbe se kaže tudi v njenem pristopu in rešitvah dolgotrajne oskrbe onemoglih in ostarelih. Dvajset odstotkov ljudi trenutno v naši domovini vsakodnevno oskrbuje bolne, invalidne ali starostno onemogle. Kultura je končno tudi pri nas dozorela za ureditev tega področja, kar nenazadnje kaže tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v javni razpravi.

Mediji imate več moči, da razširite dobre prakse in rešitve, kot ima možnosti človek, ki največ ve ali najboljše dela. Medij je mreža.

»Sistem dolgotrajne oskrbe je kot sodobno cestno omrežje«, pravi dr. Jože Ramovš, »ki nam omogoča, da v nekaj urah pridemo daleč.« Če želimo napredovati, se razvijati, je treba najprej spoznati. »Spoznanje je pogoj razvoja.« Kakovostno in lepo sožitje, v sreči in nesreči, je samo v družini, službi in družbi.

Oblikuje in uvaja se nov sistem solidarne pomoči za sofinanciranje dolgotrajne oskrbe. Če bo sprejeto in vpeljano, bo to zelo dobra novica.

V javni razpravi je do začetka oktobra predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Upamo, da tokrat bo sprejet, saj so tovrstni zakon obljubljale že prejšnje vlade, pa nobeni žal ni uspelo. Če bo sprejet, bomo s tem omogočili dostojanstveno staranje naši in naslednjim generacijam.

Če ni čuta med ljudmi, tudi najboljši zakon ne pomaga
Kot je povzel dr. Jože Ramovš: »Predlog prvič doslej zagotavlja stabilno blagajno za dolgotrajno oskrbo. Vsak oskrbovanec bo imel vse storitve dolgotrajne oskrbe v celoti plačane iz zavarovanja, ponujena bo paleta različnih možnosti koriščenja. Predlog daje poudarek razvoju oskrbe in pomoči na domu ter daje vsakemu na izbiro, kakšno možnost bo izbral iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To je za sodobnega človeka zelo dobra novica«, zaključi naš sogovornik.

Posameznik ima veliko moč nad lastnim spreminjanjem le, če je etično in osebnostno močan. Na moč skupnosti, sistem, pa posameznik nima veliko moči. Slednje je zmotna floskula, ki je žal precej razširjena. Moč imate mediji.

Najboljši sistem in zakon pa sama po sebi še nista kakovostna oskrba.
»Neformalno in formalno oskrbo je treba povezati, ne pa med njima skopati prepad. Ali ali ne gre, združiti je treba obe, le tako sta zmožni komplementarne sinergije, humane, finančno in kadrovsko vzdržne oskrbe. Kdo bo oskrboval v prihodnjih desetletjih, je največji problem trenutno po Evropi. Ne, od kod bomo dobili denar, bolj kdo bo oskrboval.«

Ljudje smo humana bitja, ker oskrbujemo. Oskrba onemoglih je naša temeljna lastnost, zaradi nje smo ljudje. Oskrba nas dela čuteče, kot je dejal že bl. Slomšek.

Izbira je velika reč.
Vsak državljan Slovenije bo ob sprejetem zakonu imel na izbiro tri možnosti, ali se bo preselil v Ustanovo, kakršnekoli te že so, drugo je strokovna pomoč in oskrba na domu ter tretja možnost, da ne izberem ti dve pomoči, ampak sprejmem tretjo, določeno vsoto denarja. Morda bo veljala določena lestvica, ki nas bo »ocenila«, do kakšne in kolikšne pomoči smo upravičeni.

»Humana oskrba svojih onemoglih je osnovna pravica in dolžnost vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne, lokalne skupnosti. Ta pravica in dolžnost je šola človeške solidarnosti za sožitje in uspešno sodelovanje«, pravi dr. Jože Ramovš, »ki je ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo«.