Naš gost dr. Anton Perdih: So naši predniki res prišli izza Karpatov?

Naš gost 14. 09. 2020, 07:21 Jože Bartolj

Dr. Anton Perdih je po izobrazbi kemik. Bil je univerzitetni profesor na fakulteti za kemijo. Po upokojitvi raziskuje predvsem na področju izvora Evropejcev. O tem je spregovoril tudi v naši oddaji.

Kot nas učijo šolski učbeniki, smo Slovenci prišli na ozemlje kjer živimo, nekje v šestem stoletju. Navkljub tej uveljavljeni teoriji pa naš gost v svoji knjigi „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev" pravi, da se ljudje bivajoči med zahodnim delom Alp in vzhodnimi Karpati, niso v večjem valu selili že vsaj 7500 let ... To kažejo raziskave na našem genskem materialu. Dr. Perdih priznava, da ti podatki precej spreminjajo naše védenje o izvoru in razvoju človeštva.

Tako sedaj kaže, da so se od skupnega prednika s šimpanzi naši predniki ločili že pred okoli 13 milijoni let. Človeku podobna bitja so živela po Evropi že pred okoli 9 in tudi več kot 7 milijoni let. Razvoj človeštva je potekal v zmernem pasu Evrazije in ne v Afriki. Tako so nekje v vzhodni Aziji pred okoli 800.000 leti nastali denisovski ljudje, nekje v zahodni Aziji pa pred okoli 400.000 leti neandertalci. Ti so prišli v Evropo pred okoli 130.000 leti. Sledovi človekovega delovanja so v Evropi opazni zadnjih 400.000 let.

Genetski podatki nam kažejo, da so prvi znani ljudje naše vrste nastali pred okoli 230.000 leti. Pred okoli 68.000 leti je bilo človeštvo skoraj iztrebljeno. Zgodila se je velika kataklizma, padec metorja v Tihi ocean, ki je povzročil 15 kilometrov velik val. Ta je zatem izbrisal večino življenja iz našega planeta, razen v Evropi v Alpah do Karpatov in na Balkanu, v višjih predelih Afrike in morebiti po nekaterih višavjih v Aziji. Iz tu preživelih ljudi so pred okoli 43.000 leti nastali tudi ljudje, ki jim pravimo prvotni Evropejci. Mednje spada skoraj tretjina Slovencev in četrtina Slovenk. Drugi so potomci kasnejših prišlekov iz Azije, katerih predniki pa so prišli tja iz Evrope.

Prisluhnite pogovoru v katerem boste lahko izvedeli, da nam deli kromosoma Y (ki ga imajo samo moški in se prenaša samo na sinove,) in deli mitohondrijske DNK, omogočajo dobro sledenje dogajanj v preteklosti.

So to nevarne teorije, smo vprašali dr. Perdiha? Seveda so nevarne, a samo za dogmatike, ki ne sledijo razvoju znanosti, je odvrnilč naš gost. Nekateri (predvsem levo usmerjeni kolegi) so mu očitali, da je naravoslovec, ki se ljubiteljsko loteva humanističnih tem in ob tem širi novo rasno teorijo. Kljub tej trditvi je treba povedati, da dr. Anton Perdih ni ljubiteljski znanstvenik, ampak je objavil več kot 200 znanstvenih člankov in strokovnih prispevkov, je tudi soavtor štirih patentov.

Prisluhnite zanimivemu pogovoru v oddaji Naš gost!