Čustva in denar ne gredo skupaj

Svetovalnica | 04.09.2020, 09:37 Mirjam Judež

Prav je, da se pogovarjamo o denarju, čeprav se zdi, da je to nekako tabu tema. Z nami sta bila Mitja in Ana Vezovišek: »Ko govoriš s tistimi, ki se ukvarjajo npr. z organizacijo dogodkov, z izobraževanji v podjetjih, vidiš te upade prihodkov, ljudje so začeli čutiti posledice. Me je pa presenetilo, kako so ti ljudje pozitivni, včasih bi jih kar posnela in njihove misli predvajala še komu. Neverjetno, kako človek, ki dela v svojem poslu že 20 let, korona mu je velik del prihodkov vzela in kako ostaja optimističen. Kako so ljudje našli možnosti, se preselil na splet, dodali v ponudbo kaj novega. To je dobro za vse poslušalce, ki so morda izgubili službo, prihodke, da na to obdobje gledajo kot na priložnost in se vprašajo, kaj je tu dobrega za nas?« Odgovorila sta tudi na nekaj vprašanj. Zakonca Vezovišek je gostila Mateja Feltrin Novljan.

(Matej) Kje priporočate hraniti 10.000 €? Katere finančne produkte vi predlagate? Kje naj jih hranim? V banki, zavarovalnici, malo tu, malo tam? 

Mitja: »Ta sredstva bodo verjetno za varnostno rezervo in bodo šla v likvidnostno vrečo. Teh sredstev verjetno ne bomo nikoli porabili, lahko pa, če izgubimo službo, posel, za takšna sredstva danes rešitve ni. Enostavno se moramo sprijazniti s tem, da je dovolj dobro že, da ne plačujemo negativnih obresti, ker namreč na finančnih trgih predvsem v Evropi je tako, da če želiš, da ti nekdo varno hrani denar, moraš danes plačati ti njemu, ne on tebi. Čudežne formule ni. Seveda obstaja mnogo priložnosti, kamor damo denar in dobimo obresti in donose, a nič od tega ni zajamčeno. Vsepovsod, kjer dobimo nek donos, moramo sprejeti določeno mero tveganja. Kljub temu ne priporočamo tega za ta denar za likvidnostno vrečo.«

Ana: »Koliko denarja moramo imeti v likvidnostni vreči? To je bolj pomembno kot to, kam ga dati. Za to rabimo načrt. Če ga je v likvidnostni vreči preveč, izgubljamo denar, če ga je premalo, pa tvegamo. Presežek pa je treba investirati v naložbeno vrečo. Kje je dobro varčevati? Žal je tako, da se ta industrija konsolidira. Bila je ena banka, zdaj pa sta se zamenjala že dva lastnika, lastniki so se združili. Podobno je pri zavarovalnicah, družbah za upravljanje. Če smo jih imeli včasih 20, jih imamo danes samo še 5, 6. Z vidika temeljev se nič ne spremeni, se pa spremeni običajno upravljavec, kakšna naložbena politika, stroški ali pa obresti. V osnovi banke in zavarovalnice niso namenjene varčevanju. To je osnovna težava. Zavarovalnica je namenjena za zaščito, banka pa za transakcije in posojanje denarja ali pa za hranjenje presežnih kratkoročnih sredstev. V večini ljudje, ki pridejo do nas, vidijo, da z zneskom 10.000 € ne zadostijo niti likvidnostni vreči. Večina tega nima v glavi, rabi likvidnostno vrečo precej veliko, a misli, da vsak tak višek lahko nameni investiranju. Likvidnostna vreča je namenjena za avto, potovanje, … Tega ne moreš jemati iz naložbene vreče. Imaš pa tudi ljudi, ki ne morejo prenesti, da imajo toliko denarja, zanje je to nekaj najtežjega, da imajo denar na računu. Pojavljajo se želje, intenzivni nakupi. Tu je res treba veliko samodiscipline.«

Vedno bolj bi se morali o tem pogovarjati, si priznati, da ne znamo ravnati z denarjem, ker to pač ni bilo del naše vzgoje, lahko pa marsikaj nadoknadimo.

Poslušalec piše: »Pred dvema tednoma sem dobil sumljivo pismo. Gospod mi želi donirati 460.000 €. Letos sem zaradi spletnih poslov že izgubil 42.000 €.«

Ana: »Najprej je treba priznati, da je takih pisem s podobno vsebino veliko. Takih sporočil ne gre odpirati. Že sam zapis vidiš, da je bil zapisan s pomočjo Googlovega prevajalnika, jezik je okoren. To je več kot očitna prevara. Zakaj se to pojavlja? Ljudje smo enostavno ranljivi, nekateri smo zelo dovzetni za takšne stvari. V sebi imamo ta pohlep, ki se zelo pokaže v takšnih situacijah. Kakšna je to igra misli v glavi, ko ti nekdo predstavi neke sanje! Gospod je že letos izgubil veliko denarja in očitno še upa, da se pojavi nekdo, ki mu bo ta dolg izbrisal, da bo on nekaj dobil. Sistem ne deluje tako, nimamo teh »tet« v tujih državah, po katerih bi dedovali. Ljudem res polagam na srce, da ko gre za taka pisma in obljube, dajte se res pozanimati, v kaj se spuščate. Izogibajte se tovrstnim sporočilom!«

Mitja: »Običajno je tako, da je dovolj, da se enkrat opečeš. V času krize se pojavljajo take neverjetne rešilne bilke. Mi se vsaj enkrat mesečno ali celo na tedenski ravni srečujemo s tovrstnimi pobudami. Mi delujemo kot odvetniki, kot varovalka, podamo drugo mnenje, ker nekateri se težko odrečejo tako mamljivim ponudba. Lahko povem primer, ko kličejo iz Londona, imajo lokalnega prepričevalca, ponujajo trgovanje. Toliko so napredovali, da ta lokalni človek prinese kuverto s 1.000 € in reče: »Ti nakaži denar, če bo kaj narobe, imaš moj denar.« Po mesecu dni ni nič narobe, na računalniku se vrtijo neke številke, stranka ne zna preveriti, a je to samo na papirju (ekranu) ali je to res donos. Po nekaj mesecih, ko stranka investira več, pa se zgodi nekaj nenavadnega. Ni bližnjic pri denarju, zato previdno!«

(Sabina) Zelo dobro poznam teorijo, kako ravnati z denarjem, prebiram vaše knjige, nasvete, v praksi pa se vse zatakne. Ali res ne moremo sami vzpostaviti reda pri denarju? 

Ana: »To so najpogostejša vprašanja naših strank in včasih se vprašam, a so knjige res tako slabo napisane, res ni notri praktičnega znanja? Če bi naju vprašal, delujeva 20 let, govoriva eno in isto, a ugotavljava, da ljudje ne razumejo in knjiga ne pomaga. Nikar naj ji ne bo nerodno. Je ena od mnogih. Prav je, da spremlja to področje, to pomeni, da si želi spremembe in to je najpomembnejši korak. Kako to spraviti v prakso? Težko, ker so finance odraz naših čustev. Znanje lahko uporabimo šele takrat, ko imamo čustva pod nadzorom. Zapravljanje denarja je odraz tega, da nas odnašajo čustva skozi mesec. Če vklopim razum, se imam pod nadzorom, dam denar na stran. Naslednji mesec motivacija pade, pojavi se nek nenapovedan izdatek. Ljudje so ugotovili (s tem ni nič narobe), da je dobro, da si poiščejo nekoga, ki je njihov razum in jim pomaga vzpostaviti sistem. Ne moreš prepisovati od soseda ali sodelavca, tudi, če imaš isto plačo kot on, ker je življenjski standard še vedno drugačen. Svoje navade moraš začeti spreminjati s pomočjo nekoga drugega (svetovalca), ker ko začneš s tem živeti in je del tebe, je samoumevno, življenje postane drugačno. Je pa žal res, da če smo potrebovali 50 let, da smo danes tam, kjer smo, bomo tudi potrebovali kar nekaj časa, da se spremenimo. To je psihologija. Ljudje se morajo razkriti, prideš do bolečine, ampak to je prav, edino bolečino lahko zdraviš. Vedno bolj bi se morali o tem pogovarjati, si priznati, da ne znamo ravnati z denarjem, ker to pač ni bilo del naše vzgoje, lahko pa marsikaj nadoknadimo.«